Koti v spodnjem delu črk m in n kažejo na analitični miselni proces, pri čemer je pogoj, da se vse poteze črk (m, n) dotikajo osnovne linije (vsi koti spodaj so poravnani) in poteza po isti poti ni prisotna. V kolikor pisava ne izpolnjuje teh dveh pogojev, gre za analizo le dela informacij.
Analitični mislec je predvsem zainteresiran za analizo vzrokov in posledic. Gre za sposobnost presojanja in ocenjevanja informacij. Razčlenjevanje in brskanje po podatkih ga pripelje do novih povezav in rešitev ter obogati za nove izkušnje. Neprestano preučuje in razlikuje med dobrimi in slabimi možnostmi, analizira nove in že znane situacije. Občutek ima, da mora pregledati vse (dele), preden lahko sestavi celoto in razume situacijo. Takšen proces je relativno zamuden, zato analitik potrebuje kar nekaj časa, da pride do končnih ugotovitev. Zaključke naredi na podlagi zbranih informacij, pri čemer mora prej poznati dovolj podatkov ter razumeti posamezne dele ali potek celotnega procesa. Reakcije analitika so prej počasne kot hitre. Preden reagira, dobro pretehta dejstva, zato so odločitve in zaključki pretežno premišljeni.
Oseba se rada uči nove stvari. Pogosto si poišče priložnosti, da se uči celo življenje. Znanje išče neposredno pri (verodostojnih) virih in si ne želi, da drugi poiščejo informacije zanjo. Kadar se sooči z novimi izzivi ali odločitvami, upočasni svoj tempo.
Sposobnost za analizo je lahko izjemna lastnost, a ne, ko oseba začne analizirati vsako stvar (ali ko analizira že znane situacije). Analiza vedno upočasni proces, reakcije so premišljene in odzivi niso takojšnji. Marsikdo (v vsakdanjem življenju) ni pripravljen čakati toliko časa na odgovor ali na reakcijo, redki imajo potrpljenje prisluhniti analitični razlagi. Včasih lahko kdo prehitro oceni, da takšna oseba ni preveč inteligentna (ker ni tako hitra), ampak analitični proces nikoli ne vpliva na stopnjo inteligentnosti. Drugi ljudje potrebujejo veliko potrpežljivosti, ko živijo ali sodelujejo z zelo analitično osebo, saj oseba z analitičnim pristopom računa, da so tudi drugi ljudje tako temeljiti pri analizi.
Pri pogovoru z analitično osebo je dobro, da je ne soočimo z izzivi iznenada ter od nje ne pričakujemo hitrih reakcij. Nasprotno, oseba potrebuje dovolj časa, da preko analize pride do svojih ugotovitev. Dobro je, če ji pri pogovoru navedemo in obrazložimo čim več razlogov in pogosto odgovarjamo na vprašanja »zakaj« in »kako«. V odnosu z bližnjimi ali v partnerskem odnosu osebi morda ni dovolj, da ji povemo »imam te rad/a«, ampak da ji razložimo, zakaj jo imamo radi. Pri vzgoji otrok, ki imajo potencial za analitični pristop, je staršem lahko težko razumeti potrebo takšnega otroka, da se želi učiti samo tisto, kar hoče on sam (in nič kaj dosti drugega).
Puščice kažejo na ostre kote črk m, n, r in h na osnovni liniji (spodaj). 
Zgornji dve vrstici vključuje črke m in n, ki so na osnovni liniji (spodaj) zapisane v obliki ostrega kota. Gre za analitično mišljenje.
Analitični pristop se vedno povezuje z drugimi miselnimi procesi
Analitični miselni proces se vedno (nujno!) pojavi v kombinaciji z enim od preostalih miselnih procesov. Pogosto imajo osebe z analitičnim mišljenjem tudi sposobnost raziskovalnega mišljenja ali imajo razvito kumulativno mišljenje. Sicer pa lahko na podlagi spodnjih primerov preko analize svoje pisave ugotoviš, kateri od miselnih procesov je poleg analitičnega mišljenja še prisoten pri tebi.
1. Analitični miselni proces + raziskovalni miselni proces:
Oseba si med raziskovanjem vzame čas za analizo posameznih delov. Uravnotežena kombinacija obeh miselnih pristopov prispeva k učinkovitosti, saj oseba sproti selekcionira pridobljene informacije. Tako je kombiniran pristop hkrati poglobljen in relativno hiter (še posebej na področju poznanega). Po drugi strani pa se oseba lahko predolgo časa zaposli s procesiranjem informacij (še posebej ne neznanem terenu), kar mu vzame (pre)več časa. Oseba je odlična pri odkrivanju napak.
2. Analitični miselni proces + kumulativni miselni proces:
Oseba razmišlja postopoma in premišljeno zbira informacije, poleg tega vsako informacijo še analizira. Procesiranje informacij je počasno in postopno. Kombinacija prispeva k natančnosti, točnosti in zanesljivosti.
Praktični primer procesa odločitve z analitičnim pristopom
Analitičen miselni proces nam pove, kako oseba pride do svojega zaključka. Katera odločitev je boljša ali bolj učinkovita, ni vprašanje tega procesa. Za lažjo predstavo navajam preprost primer – dve različni osebi želita kupit nek izdelek:
- Analitična oseba bo najprej pregledala ponudbo tega izdelka v različnih trgovinah (fizičnih ali spletnih), primerjala bo različne znamke, se poglobila v lastnosti (ter njihove prednosti in pomanjkljivosti) ter izdelke primerjala glede na ceno. Ko bo naredila svoj izbor, bo izdelek preizkusila v živo. Po zaključeni analizi (ki lahko vzame tudi nekaj dni) bo sprejela svojo odločitev in opravila nakup. Analitični kupec želi torej vedeti čim več informacij o posameznem izdelku. Zanima ga zakaj in kako je izdelek uporaben, zakaj je vreden svojega denarja ter kako ob nakupu izdelka prihrani svoj čas ali denar.
- Oseba, ki ne deluje po analitičnem pristopu, bo verjetno obiskala kakšno trgovino, prodajalcu zastavila kakšno vprašanje, nato pa prej ali slej izbrala izdelek, ki ji je všeč, ter opravila nakup z mislimi, da če ji izdelek ne bo odgovarjal, ga lahko vrne ali zamenja. Miselni proces nakupovanja je manj temeljit, hitrejši in na prvi pogled bolj enostaven.
Naslovna fotografija by Živa Časar Sluga (Alivepine Creative Studio). Živa izraža svojo umetniško nadarjenost s sodobno kaligrafijo in prefinjenim občutkom za fotografijo.
