Posted on Leave a comment

Hitri odzivi in simpatična sproščenost je vrlina izčrpnega mišljenja

Grafoloska analiza

Ko črki m in n zapišemo v obliki črke u, je za osebo značilno izčrpno mišljenje. Gre za obratno potezo kot nas učijo v šoli – namesto arkade zgoraj v pisavo vnesemo girlande , ki jih v prispodobi lahko opišemo kot struga reke.

Črki m in n zapisani v obliki črke u – ravno obratno od arkade zgoraj.

Želja po hitrih rezultatih in spontane reakcije

Izčrpen miselni proces omogoča takojšnje prepoznavanje informacij in sposobnost hitrega oblikovanja zaključkov brez vidnega umskega napora. Oseba se uči zelo hitro, saj zahtevane spretnosti in znanje doseže v relativno kratkem času, a jih redko obvlada v globino. Običajno si informacij ne zapomni za dlje časa, saj je mnenja, da se jih lahko zopet hitro nauči.

Za takšno osebo velja, da zelo hitro oceni situacijo in hitro ter direktno poda odločitev ali mnenje. Njene reakcije temeljijo večinoma na preteklih izkušnjah. Vendar ne glede na to kako obsežne so njene pretekle izkušnje, ne morejo vedno ustrezati vsaki novi situaciji. Pred dejanjem oseba ne premisli, ampak samo reagira. Premislek (včasih) naredi šele po reakciji, ko uvidi, kakšne so posledice njenega hipnega odziva.

Takšen pristop je pogosto na videz hiter in učinkovit, a hkrati bolj površen, saj se oseba lahko večkrat zmoti (v primerjavi z raziskovalnim ali kumulativnim pristopom). Oseba se v resnici ne ukvarja s procesom razmišljanja, ampak sledi želji po končnih rezultatih. V svojih odzivih je zelo hitra, a hkrati počasnejša pri razumevanju situacij ali iskanju vzrokov. Največja pomanjkljivost tega pristopa je, da si oseba ne vzame (nobenega) časa za premislek. Ob hitrosti oseba izgubi priložnost za opazovanje in (majhne) pozornosti, ki imajo velikokrat globok pomen v mnogih novih situacijah in v življenju na sploh. Velika prednost takšnega pristopa pa je spontanost in sproščenost.

Pri izčrpnem mišljenju oseba v resnici ne razmišlja, ampak samo reagira na podlagi tega, kar že ve. V tem pogledu je v resnici »počasen mislec«, saj se pogosto ne ozira na razloge, vzroke, ozadja in teorijo. Zaradi hitrih odgovor lahko deluje in je v življenju zelo sposobna, inteligentna in iznajdljiva, a ob daljšem opazovanju takšne osebe lahko ugotovimo, da nima vedno pravih odgovorov ter hitro menja pozornost in interese.

Kreativna moč izražanja in sočutna narava

Izčrpen proces izraža zaupljivost (tudi naivnost) posameznika, saj večinoma verjame in zaupa, kar sliši in prebere. Ne raziskuje in se ne poglablja v vsebino. Stvari zelo hitro dojame in razume, a ne opravi prave selekcije, kaj je (zanj) ustrezno in kaj ne. Po drugi strani je oseba zelo prilagodljiva in odprta za nove izkušnje. V kolikor drugi pokazatelji temu ne nasprotujejo, je oseba zelo topla, odzivna in občutljiva za zunanje vplive, družabna in rada pomaga drugim. V sebi nosi kreativno moč izražanja. Njena sproščenost in brezskrbnost jo lahko vodita v smer, da stvari in situacije jemlje (preveč) lahkotno.

Čeprav je oseba srčna in topla, je v medosebnih odnosih pogosto tudi nepotrpežljiva, saj želi (in ceni) hitre odzive s strani drugih ljudi in hitre rezultate. Težko sodeluje s počasneje mislečimi ljudmi (predvsem z analitičnim in kumulativnim mišljenjem), večkrat jih nevede priganja in s tem spravlja v stres. V komunikaciji pogosto prihaja do nerazumevanja in nesporazumov. Kadar želi izpeljati učinkovit in konstruktiven pogovor se mora oseba z izčrpnim pristopom prilagoditi miselnemu procesu sogovornika.

Oseba z izčrpnim mišljenjem s svojo hitrostjo in neposrednim izražanjem misli močno vpliva na mnenje oseb v okolici in jim včasih sploh ne da priložnosti za oblikovanje svojega lastnega mnenja. Oseba lahko da ne sliši (ne posluša), kaj sogovornik razlaga. Ob pogovoru ali delu je del njenih misli že na naslednjem koraku, pri naslednjem opravilu, saj hiti od enega opravka / interesa do drugega. Večkrat se zgodi, da si oseba pogovora s sogovornikom ne zapomni (četudi lahko trdi drugače), vsaj ne za dolgo časa. Morda oseba rada zaključi misli namesto sogovornika (ker težko čaka na njegov odgovor). Oseba se mora disciplinirati (počakati), če želi dati sogovorniku priložnost, da v svojem (počasnejšem) tempu uredi svoje misli ter izrazi svoje mnenje. Čeprav je empatična in pripravljena pomagati, ji ni lahko začutiti sogovornika, ki je v komunikaciji in odzivih bolj premišljen in zelo analitičen.

Hiter učenec in širina interesov

Je bister in hiter učenec, običajno ne potrebuje veliko (dodatnih) razlag. V klasični obliki šolanja mu je lahko kar hitro dolgčas, saj snov hitro razume, opravi vse naloge, potem pa mora čakati na preostale sošolce in celoten proces poučevanja. Tudi odrasla oseba se pogosto znajde v podobni situaciji (ko mora čakati druge), zato v mislih veliko razmišlja o svojih stvareh, predvsem o opravkih, ki jo čakajo, in o željah, ki jih želi uresničiti (čim prej). Oseba ceni hitrosti tudi na delovnem področju. Prav tako se zanima za več različnih interesov ali si želi doživeti raznovrstne izkušnje. Vrline takšnega pristopa so hitrost, odzivnost, sproščenost, moč izražanja in srčnost.

Posted on Leave a comment

Analitični miselni pristop omogoča temeljite in preudarne odločitve

Analitično mišljenje

Koti v spodnjem delu črk m in n kažejo na analitični miselni proces, pri čemer je pogoj, da se vse poteze črk (m, n) dotikajo osnovne linije (vsi koti spodaj so poravnani) in poteza po isti poti ni prisotna. V kolikor pisava ne izpolnjuje teh dveh pogojev, gre za analizo le dela informacij.

Koti v spodnjem delu črk m, n, r ali h kažejo na analitično mišljenje – ki se pogosto pokaže v kombinaciji z raziskovalnim mišljenjem.

Analitični mislec je predvsem zainteresiran za analizo vzrokov in posledic. Gre za sposobnost presojanja in ocenjevanja informacij. Razčlenjevanje in brskanje po podatkih ga pripelje do novih povezav in rešitev ter obogati za nove izkušnje. Neprestano preučuje in razlikuje med dobrimi in slabimi možnostmi, analizira nove in že znane situacije. Občutek ima, da mora pregledati vse (dele), preden lahko sestavi celoto in razume situacijo. Takšen proces je relativno zamuden, zato analitik potrebuje kar nekaj časa, da pride do končnih ugotovitev. Zaključke naredi na podlagi zbranih informacij, pri čemer mora prej poznati dovolj podatkov ter razumeti posamezne dele ali potek celotnega procesa. Reakcije analitika so prej počasne kot hitre. Preden reagira, dobro pretehta dejstva, zato so odločitve in zaključki pretežno premišljeni.

Oseba se rada uči nove stvari. Pogosto si poišče priložnosti, da se uči celo življenje. Znanje išče neposredno pri (verodostojnih) virih in si ne želi, da drugi poiščejo informacije zanjo. Kadar se sooči z novimi izzivi ali odločitvami, upočasni svoj tempo.

Sposobnost za analizo je lahko izjemna lastnost, a ne, ko oseba začne analizirati vsako stvar (ali ko analizira že znane situacije). Analiza vedno upočasni proces, reakcije so premišljene in odzivi niso takojšnji. Marsikdo (v vsakdanjem življenju) ni pripravljen čakati toliko časa na odgovor ali na reakcijo, redki imajo potrpljenje prisluhniti analitični razlagi. Včasih lahko kdo prehitro oceni, da takšna oseba ni preveč inteligentna (ker ni tako hitra), ampak analitični proces nikoli ne vpliva na stopnjo inteligentnosti. Drugi ljudje potrebujejo veliko potrpežljivosti, ko živijo ali sodelujejo z zelo analitično osebo, saj oseba z analitičnim pristopom računa, da so tudi drugi ljudje tako temeljiti pri analizi.

Pri pogovoru z analitično osebo je dobro, da je ne soočimo z izzivi iznenada ter od nje ne pričakujemo hitrih reakcij. Nasprotno, oseba potrebuje dovolj časa, da preko analize pride do svojih ugotovitev. Dobro je, če ji pri pogovoru navedemo in obrazložimo čim več razlogov in pogosto odgovarjamo na vprašanja »zakaj« in »kako«. V odnosu z bližnjimi ali v partnerskem odnosu osebi morda ni dovolj, da ji povemo »imam te rad/a«, ampak da ji razložimo, zakaj jo imamo radi. Pri vzgoji otrok, ki imajo potencial za analitični pristop, je staršem lahko težko razumeti potrebo takšnega otroka, da se želi učiti samo tisto, kar hoče on sam (in nič kaj dosti drugega).

Analitični pristop se vedno povezuje z drugimi miselnimi procesi

Analitični miselni proces se vedno (nujno!) pojavi v kombinaciji z enim od preostalih miselnih procesov. Pogosto imajo osebe z analitičnim mišljenjem tudi sposobnost raziskovalnega mišljenja ali imajo razvito kumulativno mišljenje. Sicer pa lahko na podlagi spodnjih primerov preko analize svoje pisave ugotoviš, kateri od miselnih procesov je poleg analitičnega mišljenja še prisoten pri tebi.

1. Analitični miselni proces + raziskovalni miselni proces:
Oseba si med raziskovanjem vzame čas za analizo posameznih delov. Uravnotežena kombinacija obeh miselnih pristopov prispeva k učinkovitosti, saj oseba sproti selekcionira pridobljene informacije. Tako je kombiniran pristop hkrati poglobljen in relativno hiter (še posebej na področju poznanega). Po drugi strani pa se oseba lahko predolgo časa zaposli s procesiranjem informacij (še posebej ne neznanem terenu), kar mu vzame (pre)več časa. Oseba je odlična pri odkrivanju napak.

2. Analitični miselni proces + kumulativni miselni proces:
Oseba razmišlja postopoma in premišljeno zbira informacije, poleg tega vsako informacijo še analizira. Procesiranje informacij je počasno in postopno. Kombinacija prispeva k natančnosti, točnosti in zanesljivosti.

Analitični miselni proces prikazujejo puščice pri črkah m in n. Analitični proces je vedno prisoten v kombinaciji s še katerim od preostalih miselnih procesov – v zgornjem primeru prevladuje kumulativni miselni proces, prisotno pa je tudi raziskovalno mišljenje. Pogosto v pisavah naletimo na kombinacijo različnih miselnih procesov, ki jih v vsakdanjem življenju uporabljamo glede na posamezne situacije.
Analitični miselni proces prikazujejo puščice pri črkah m in n.

Praktični primer procesa odločitve z analitičnim pristopom

Analitičen miselni proces nam pove, kako oseba pride do svojega zaključka. Katera odločitev je boljša ali bolj učinkovita, ni vprašanje tega procesa. Za lažjo predstavo navajam preprost primer – dve različni osebi želita kupit nek izdelek:

  • Analitična oseba bo najprej pregledala ponudbo tega izdelka v različnih trgovinah (fizičnih ali spletnih), primerjala bo različne znamke, se poglobila v lastnosti (ter njihove prednosti in pomanjkljivosti) ter izdelke primerjala glede na ceno. Ko bo naredila svoj izbor, bo izdelek preizkusila v živo. Po zaključeni analizi (ki lahko vzame tudi nekaj dni) bo sprejela svojo odločitev in opravila nakup. Analitični kupec želi torej vedeti čim več informacij o posameznem izdelku. Zanima ga zakaj in kako je izdelek uporaben, zakaj je vreden svojega denarja ter kako ob nakupu izdelka prihrani svoj čas ali denar.
  • Oseba, ki ne deluje po analitičnem pristopu, bo verjetno obiskala kakšno trgovino, prodajalcu zastavila kakšno vprašanje, nato pa prej ali slej izbrala izdelek, ki ji je všeč, ter opravila nakup z mislimi, da če ji izdelek ne bo odgovarjal, ga lahko vrne ali zamenja.  Miselni proces nakupovanja je manj temeljit, hitrejši in na prvi pogled bolj enostaven.




Naslovna fotografija by Živa Časar Sluga (Alivepine Creative Studio). Živa izraža svojo umetniško nadarjenost s sodobno kaligrafijo in prefinjenim občutkom za fotografijo.

Posted on Leave a comment

Raziskovalci so prepričani v svoj prav

Grafološka analiza

Koti v zgornjem delu črk m in n (tudi r in h) kažejo na raziskovalno mišljenje. Črki m in n nista več zapisani po šolsko (z arkado oz. lokom), tako da vrh ni več zaobljen, ampak oster – kot žaga, igla ali kot.

Glede na ostrino kota lahko opazimo ali gre za pravo preiskovalno naravo osebe ali bolj za njeno radovednost.

  • Pravi raziskovalni tip mišljenja se kaže v pisavi, kjer je prisotno veliko ostrih kotov pri m, n, r in h (zgornja vrstica). Bolj kot je kot zgoraj oster (ozek), bolj ostro je mišljenje, večja je globina in prodornost iskanja znanja, večja je učinkovitost in moč raziskovalnega mišljenja.
  • Spodnja vrstica prikazuje primer, ko so koti zgoraj manj ostri oz. širši, takrat je moč raziskovanja in poglabljanja manjša. Gre za osebo, ki raziskuje manj natančno, manj obsežno in bolj površinsko, saj je njena motivacija za raziskovanje predvsem radovednost (razlaga v zadnjem odstavku).
Raziskovalno mišljenje izražajo koti v zgornjem delu črk m, n, r ali h.

Grafolog opazuje še višino potez pri črkah m, n, r in h, vendar za celotno razumevanje tega miselnega procesa ta informacija ni ključna. Višina potez nam pove, ali se oseba posveča bolj vsakodnevnih situacijam in splošnim dejstvom ali jo zanimajo tudi še neraziskane in nepoznane teme.

Prodorno raziskovanje

Bolj kot je v pisavi prisotno raziskovalno mišljenje, težje je osebo prepričati v drugačno mnenje. Situacije in delovna področja želi raziskati z vseh zornih kotov, po možnosti iz verodostojnih in raznolikih virov.
Narava takšne osebe je, da potrebuje in želi stvari doživeti na svoji koži, jih preučiti z lastnim raziskovanjem in doživljanjem (in to jo izjemno veseli), zato težko verjame izkušnjam in dognanjem drugih. Izkušnje in dognanja drugih vzame kot vir za nadaljnje raziskovanje, pri čemer jih vedno ovrednoti sama in ne vzame za samoumevne.

Kadar osebo nekaj zanima, se želi o tem naučiti čim več (pogosto jo zanima veliko različnih stvari). Nenehno išče nove vire in širi svoje znanje. Preučevanje jo radosti in »nahrani«; je ne utruja, ampak ji daje zagon in voljo. Takšna oseba lahko ostane v vlogi študenta oz. učenca vse življenje, bodisi da nadgrajuje svoje akademsko izobrazbo, bodisi da se ves čas vključuje v nove (izobraževalne ali izkustvene) programe, prebere večje število knjig ali člankov ali se izpopolnjuje na poklicnem področju. Običajno se uči brez večjega truda in napora.
Kadar pisava izraža raziskovanje v globino (in ne le površno), lahko postane oseba dobra poznavalka oz. strokovnjak posameznega področja. Njeno razmišljanje je kljub številnim informacijam, doživetjem in občutkom hitro in prodorno (čas ji vzame predvsem čas za raziskovanje, ne za razumevanje informacij in umeščanje v obstoječe znanje). Nove situacije in nove ideje hitro razume. Zanjo je značilna miselna prodornost in želja po uresničitvi številnih interesov.

Oseba izbira intelektualne izzive

Oseba ima rada intelektualne izzive in druženja, kjer lahko deli svoje znanje in izkušnje. Rutina in enoličnost jo hitro dolgočasita, zato ima raje raznolikost in zanimive, razgledane sogovornike. Ljudje, ki slepo zaupajo (splošno sprejetim) informacijam, ji niso blizu.
Osebi vsakdanji pogovor ali površinsko klepetanje ni preveč v izziv, pogovori o vsakdanjih stvareh in opravkih jo hitro dolgočasijo ali so ji celo brezvezni. V takšnih situacijah je bolj redkobesedna. Ko tema nanese na njena močna področja in osebne interese, pa se hitro razgovori in v pogovorih z veseljem sodeluje.

Oseba sama sebi postavlja relativno visoke intelektualne izzive in standarde, zato ceni in se rada druži z intelektualno bistrimi in iznajdljivimi ljudmi, s katerimi si lahko izmenjuje informacije na podobnem intelektualnem nivoju. Srečna je, ko spozna nekoga, ki ga zanimajo enake stvari kot njo. Ceni in veseli se, če kdo širi njeno znanje dalje.

Puščice prikazujejo kotno oblikovane črke m, n in h. Gre za raziskovalni miselni proces.

Prednosti in pomanjkljivosti

Prednosti raziskovalnega pristopa so, da se oseba uči hitro in z veseljem preučuje različne pojave. Pri svojem delu je premišljena in običajno počaka (premisli) preden reagira. Ponavadi se stvari loti (ali odloči) šele po tem ko preuči temelje in predhodno zbere dovolj potrebnega znanja. Tudi ko iz vseh zbranih podatkov že oblikuje svoje mnenje, običajno še vedno nadaljuje z raziskovanjem tega področja, saj morda najde še kaj, česar še ne pozna ali pa najde nove poglede in (proti)argumente. Velikokrat je preučevanje vrlina, kadar pa so potrebne zelo hitre odločitve, je ta miselni pristop manj učinkovit. Ena od pomanjkljivosti tega pristopa je, da oseba redko preneha z raziskovanjem. Pogosto preučuje tudi tisto, kar v resnici že ve. Včasih je zanjo dobro, da se zavestno ustavi in iz že zbranih informacij napravi zaključke in sprejme odločitve – ki bi bile verjetno dovolj ali enako dobre kot če bi oseba še naprej raziskovala.
Oseba je pogosto disciplinirana, lahko tudi stroga in zahtevna, prepričana v svoj prav in nezmotljivost. V medosebnih odnosih se oseba večkrat zapleta v nikoli končane konflikte (npr. s sodelavci ali sorodniki), še posebej če ji sogovornik ugovarja ali nasprotuje. V medosebnih odnosih si želi svoje znanje deliti z drugimi, od sogovornika pa pogosto pričakuje, da v pogovorih prisluhne njenim razlagam in podrobnostim ter sledi njenim navodilom. V intimnem odnosu oseba potrebuje več dokazov(anja), zakaj jo ima partner rad, zelo možno je, da ji prijajo pohvale.

Vedoželjnost in radovednost

V primeru plitvih in širokih kotnih potez črk m in n ima oseba dober potencial in primerne sposobnosti za raziskovanje, vendar ni nujno, da jih v polnosti izkoristi in uporabi. Pogosto jo vodi radovednost, a se redko poglobi tako globoko kot je sicer sposobna. Oseba se ne odloči raziskati vseh možnosti in poiskati več različnih virov informacij. Oseba tudi nima velike potrebe po tem, da vse doživi sama ter da pride do lastnih zaključkov, ampak prevzame tudi ugotovitve in zaključke drugih (uveljavljenih avtoritet) ter gradi na podlagi njihovega znanja. Običajno se hitro zadovolji s prvimi informacijami, ki jih najde in so lahko dosegljive.
Za raziskovanje se odloči kadar jo neko področje zelo zanima ter predvsem če oceni, da lahko pridobljene podatke uporabi relativno kmalu in z določenim namenom. Kadar je prisoten primeren interes, pa situacijo ali področje tudi bolj podrobno razišče.




Naslovna fotografija by Živa Časar Sluga (Alivepine Creative Studio). Živa izraža svojo umetniško nadarjenost s sodobno kaligrafijo in prefinjenim občutkom za fotografijo.

Posted on Leave a comment

Premišljen pristop spodbuja vztrajnost in samostojnost

Kumulativni miselni proces se pokaže pri arkadnih oblikah črk m, n, r in h, ter pri arkadnih povezavah med črkami. Arkada v pisavi ima enako obliko kot oboka v arhitekturi – gre za loka med dvema stebroma. Arkadni način pisanja črk m, n, r in h nas učijo v šolah, kasneje ko oblikujemo pisavo po svoje pa lahko ohranimo priučeno obliko, razvijemo kakšno drugo obliko ali kombiniramo več različnih oblik teh črk.

Vrh črk m in n je napisan v obliki arkade, loka.

Premišljena in zanesljiva oseba

Kumulativni način mišljenje izraža formalen pristop, oseba deluje precej uglajeno ali prijazno, a z rahlo distanco na čustveni ravni. Oseba, ki v pisavi uporablja veliko arkad dobro prenaša velike zunanje pritiske in je odporna na stresne okoliščine – vse dokler se situacija ne tiče njenih osebnih problemov. Na zunaj deluje kot relativno počasen način razmišljanja, a je odlika osebe s takšnim pristopom njena premišljenost, čas za zbiranje podatkov ter povezovanje starih in novih informacij.

Oseba si rada vzame dovolj časa za zbiranje vseh potrebnih podatkov, da čim bolje razume določeno področje ali situacijo. Te podatke nato razporedi po svojih predalčkih, saj je njen um sestavljen iz številnih konstruktov (predalčkov, shem). Vse to ji vzame kar nekaj časa. Gre za previdnega, a doslednega misleca, kjer postopno zbiranje informacij, gradnja dejstev in informacij vodita v počasnejši pristop, a hkrati učinkovito razumevanje in dolgotrajno pomnenje. Ko usvoji določene temelje lahko deluje bolj prodorno in hitreje ter ustvarja nove, kreativne ideje na podlagi preteklih izkušenj in naučenih znanj.

Pri zbiranju in razumevanju informacij želi imeti na razpolago čim več dejstev, dovolj ponovitev razlag na različne načine ter praktično ponazoritev z demonstracijo, praktičnimi primeri in otipljivimi rezultati. Če vzamem za primer učenca v šoli, to pomeni, da učenec potrebuje kar nekaj časa, da snov razume, morda na nekaterih področjih potrebuje ponovno razlago (vprašanje pa, če jo v šoli prejme), in za razumevanje samo enega delčka (na primer odlomka v berilu pri slovenščini) potrebuje poznati širšo sliko (poznati celotno zgodbo, in ne le posameznega odlomka). Poleg tega je možno, da oseba bere bolj počasi in da mora za večje razumevanje stvar prebrati večkrat.

Oseba potrebuje čas za reakcijo

Ta pristop je v kombinaciji z nekaterimi lastnostmi pisave lahko tudi relativno hiter, a za izčrpne (hitre) mislece vedno prepočasen. Osebi porabi čas za umeščanje pridobljenih informacij po posameznih področjih in medsebojno povezovanje le teh. V znanih situacijah in na področjih, ki jih oseba že pozna, deluje relativno hitro in zanesljivo. Na področjih, ki jih ne pozna in v nepredvidljivih situacijah, predvsem čustveno napetih okoliščinah, pa oseba potrebuje čas za razmislek. Morda ima oseba občutek kot da “zmrzne” v dialogih in argumentacijah z bolj prodornimi, agresivnimi in hitrimi misleci.

Oseba z arkadami pri argumentiranju in hitrih medosebnih dialogih (besednih dvobojih) v primerjavi s hitrim mislecem skoraj vedno izgubi. Oseba začne razmišljati z zamikom, ponavadi šele takrat, ko je dialoga že konec. Prejete informacije mora najprej razporediti in umestiti v svoje “predalčke” ter oblikovati svoje mnenje. Ko zbere svoje misli, se spomni, kaj bi v pogovoru morala ali želela reči, kako bi lahko argumentirala svojo trditev ali se postavila zase. Ko je hitri mislec že skoraj pozabil na njun dialog, je oseba s kumulativnim mišljenjem pripravljena na nadaljevanje pogovora. Takšen pristop odraža hitrost oz. počasnost njenih misli, in ne pokaže, kakšna je kvaliteta mišljenja ali inteligentnost.

Priganjanje, naj oseba pohiti (z odgovorom, z dejanji, razlagami, delom, razumevanjem), je lahko precej kontraproduktivno početje. Priganjanje osebe običajno ne motivira, ampak še dodatno upočasni njen miselni proces. Oseba se sicer dobro kosa z zunanjimi okoliščinami in stresnimi situacijami vse dokler obvlada svoje področje in dokler okoliščine ne vplivajo na njo osebno. S primerno organizacija časa in dela ter poznavanjem samega sebe oseba kljub počasnejšemu pristopu (čas potrebuje za organiziranje svojih misli) deluje zelo učinkovito in uspešno. Vse, kar oseba potrebuje, je čas (mogoče nekaj več časa kot ga potrebujemo mi sami).

Puščice kažejo na arkadne oblike črk v pisavi.

Ustvarjalen in poglobljen pristop vodi do samostojnosti in učinkovitosti

Ko oseba enkrat pridobljene informacije poveže in jih razume, ima zgrajene močne in trdne temelje, njena učinkovitost postane zelo visoka in dolgotrajna. Oseba si podatke zapomni za dolgo časa, je precej natančna in zanesljiva, običajno ima na zalogi veliko dobrih rešitev in pravilnih odgovorov. Če ponazorim s primerom v šoli, učenec s kumulativnim mišljenjem na vprašanje učitelja ponavadi ne bo odgovoril hitro ali zaletavo, poleg tega tudi ne bo samoiniciativno dvignil roke, četudi bo poznal pravilen odgovor. To pa ne pomeni, da učenec ni uspešen ali pameten! Ravno nasprotno, takšne osebe so lahko zelo inteligentne ter na svojem močnem področju zelo uspešne in prodorne.

Metodičen pristop mišljenja v sebi nosi več zakladov: vztrajnost, olikanost, samostojnost, premišljenost, logičnost, zmožnost rutine, odpornost na stres, poglobljeno razumevanje, praktičnost in velik potencial na področju ustvarjalnosti. Veliko umetniških del je zgrajeno vestno in skrbno, korak za korakom, natančno in premišljeno. Zaporednost in postopnost podpirata ustvarjalni proces in lahko vodita do velikega uspeha. Bolj sploščene in široke arkade pogosto izražajo tudi potencial ročnih spretnosti.

Na delovnem področju je za osebe s poudarjenim kumulativnim mišljenje ključno to, da je uvajanje na delovnem mestu ali usvajanje novih znanj postopno, da osebi predamo čim več informacij (kako potekajo delovni procesi, kakšna so pravila dela, zgodovina posameznega delovnega mesta in zgodovina podjetja ipd.), ji na začetku namenimo nekaj več časa in se posvetimo njenim vprašanjem (vprašanja lahko postavi šele, ko prejme nekaj informacij). Oseba z metodičnim pristopom je lahko zelo dober učenec ali zaposlena oseba, vendar bo svoje potenciale in rezultate pokazala šele, ko bo dobro razumela osnove, postopke, vsebino in delovne procese. Ko oseba to usvoji, dela zelo dobro, z odličnimi rezultati, z relativno malo napakami in predvsem samostojno.




Naslovna fotografija by Živa Časar Sluga (Alivepine Creative Studio). Živa izraža svojo umetniško nadarjenost s sodobno kaligrafijo in prefinjenim občutkom za fotografijo.

Posted on Leave a comment

Črki m in n pojasnjujeta dinamiko miselnih procesov, le ti pa odločilno posegajo v polje medosebnih odnosov

Medosebni odnosi

Danes večino dneva preživimo ob nenehnem premišljevanju. Ko se zbudimo, razmislimo, kaj vse nas čaka v dnevu in kaj vse moramo postoriti. Čez dan smo predani zaposlitvi in opravkom, pogosto v mislih analiziramo svoje probleme in interese, razmišljamo o preteklih situacijah in o izidih v prihodnosti. Zvečer na primer ob pregledovanju objav na socialnih omrežjih, gledanju televizije ali ob branju novic in knjig prav tako zaposlimo svoj um. Naše misli nas zaposlujejo ves dan, non stop. Trenutkov, ko nič ne razmišljamo, je relativno malo. Za nekatere je to vrlina, za nekatere ovira. V vsakem primeru pa je razmišljanje neločljiv del nas, zato je tudi dobro, da razumemo različne tipe miselni procesov in tako lažje razumemo drug drugega.

Se zavedaš, na kakšen način razmišljaš?

Ko sem ob študiju grafologije in samostojnem raziskovanju spoznala zelo preprosto razlago različnih miselnih procesov, se mi je življenje obrnilo na glavo – v pozitivno smer seveda. Čeprav sem o medosebnih odnosih prebrala že kar nekaj literature, je grafološki vpogled na različne miselne procese moje razumevanje odnosov z najbližjimi postavila v povsem novo perspektivo.

Kar naenkrat sem razumela, zakaj se z nekom lažje razumem, zakaj imam pri nekomu občutek, da me sploh ne sliši (ko se z njim sicer pogovarjam), zakaj so nekateri na miselnem področju tako zelo počasni (a nič manj učinkoviti) in zakaj lažje rešujem konflikte s tistimi, ki imajo miselne procese podobne mojim. Ne samo, da sem spoznala razlike med različnimi tipi ljudi, ampak sem se naučila, kako posamezen tip človeka zelo hitro prepoznati v njegovi pisavi! In to se lahko z nekaj vaje naučiš tudi ti.

Ob podrobni razlagi, ki vključuje tudi praktični prikaz grafoloških pokazateljev, boš v šestih delih prepoznal/a, kako različni miselni pristopi bistveno vplivajo na naše izražanje in komunikacijo v vsakdanjem življenju ter razkrivajo pestro dinamiko medosebnih odnosov. Poleg tega je poznavanje lastnih miselnih procesov tudi dobro izhodišče pri odločanju za poklicno usmeritev ali za razumevanje, kako organizirati svoje delo doma ali v službi. Ob analizi ujemanja parov ali usklajenost delovnih timov je analiza miselnih procesov en od ključnih vidikov za razumevanje dinamike teh odnosov.

S teboj delim poglobljeno znanje o 4 različnih miselnih procesih:

Prepoznaš razliko med črkami m in n?
  • Zgornja vrstica ponazarja kumulativno mišljenje, saj sta črki m in n zapisani večinoma v obliki arkade ali loka.
  • Vrstica v sredini ponazarja raziskovalni miselni pristop, črki m in n imata namesto loka na vrhu špičke oz. ostre kote.
  • Spodnja vrstica pa prikazuje izčrpno mišljenje, kjer so črke m in n zapisane v obliki črke u.

Bolj podrobne razlage o oblikah črk m in n ter njihovih razlagah si preberi v samostojnih prispevkih. Poleg zgoraj omenjenih osnovnih tipov mišljenja bom v prihodnje s teboj delila še razlago površnih potez, ki jih nekateri zapisujejo pri črkah m in n, ter razlago za tiste pisave, kjer pisci kombinirajo različne tipe mišljenja.
Naj te izrazi za različne tipe miselnih procesov ne begajo, saj gre za delno posrečen prevod iz angleških terminov.
Pripomba: Prva črka besede Menina planina je zavestno napisana z malo začetnico, zaradi črke “m”, ki ponazarja različne možne oblike pisanja te črke.

Preden se podaš na raziskovanje po svoji pisavi in prebereš zanimive razlage, želim s teboj deliti še osebno izkušnjo:

Kot mlajša sem reagirala precej užaljeno, tudi jezno in z obilico razočaranja, saj poleg pomanjkanja izkušenj tudi nisem poznala ključnih razlik in diametralnih nasprotij miselnih procesov in različnih načinov komunikacije. Preveč sem izhajala iz lastne perspektive »jaz imam (vedno) prav« in se soočala z občutki nerazumevanja, zamero pa dolgo časa držala v sebi. Zdaj vem več. Zdaj vem, kako razmišljam jaz in kako reagiram v določenih (čustvenih ali stresnih) situacijah. Zdaj vem, da sogovornik reagira drugače kot jaz – ne z namenom, da bi me prizadel, ampak zato, ker je njegov miselni proces in način komuniciranja lahko (povsem) drugačen kot moj. Zdaj vem, kako in zakaj so mi nekateri ljudje tako podobni ali nekateri tako zelo različni. In konec koncev, se zdaj ne sramujem več svojih (počasnih in premišljenih) odzivov.

Zdaj znam končno drugim razložiti, zakaj potrebujem čas za premislek preden reagiram, preden se nekaj odločim in preden nekaj razložim. Bolj ko je situacija čustveno napeta, več časa potrebujem, da umirim svoj um, prepoznam svoje misli in začutim svoje občutke, skombiniram pretekle izkušnje z novimi izzivi, povežem priložnosti, morebitne nevarnosti, pluse in minuse in tako dalje. Dokaj zapleten proces, a znotraj le tega se počutim varno. Tistim, ki reagirajo zelo hitro, je to kar izziv razložiti (in razumeti), saj jih počasni pristopi hitro iztirijo. Kako pa reagiraš ti, bolj impulzivno in hitro, brez premisleka ali bolj premišljeno, s premorom pred reakcijo?

Novo razumevanje različnih tipov mišljenja je izjemno obogatilo moje odnose, saj se med drugim ne ukvarjam več z vprašanji »Zakaj si (meni ljuba oseba) ne vzame več časa zame?«, »Zakaj je nekdo tako počasen?« ali »Zakaj me sogovornik ne posluša?«, ampak sem nove izkušnje obrnila sebi v prid ter prilagodila svoj način razmišljanja, delovanja in komuniciranja glede na osebo in situacijo. Če sem bila v komunikaciji z osebo, ki razmišlja zelo hitro, a tudi bolj površno, ji nisem razlagala določenih podrobnosti ali podajala obsežnih razlag (četudi bi si to želela), ker vem, da je njeno okno pozornosti zelo ozko. Ob takšni osebi sem pogosto tudi dobila občutek, da me sploh ne posluša (in res me ni, saj je pogosto razmišljala o drugih stvareh), ampak ji tega nisem več očitala, sem pa znala na jasen in prijeten način pridobiti njeno pozornost, ko sem jo res potrebovala.

Že samo oris različnih tipov miselnega delovanja je zelo zgovoren sam po sebi. Če pa želiš povezati razlage z razumevanjem tvojega miselnega procesa, pokukaj v svojo pisavo in boš hitro opazil/a, kakšen način pisanja (črk m in n) prevladuje pri tebi. Če si v dvomih, kateri miselni proces prevladuje v tvoji pisavi, me pocukaj za rokav, najboljše kar v komentarju pod prispevkom (dodaj fotografijo tvoje pisave), in če bom utegnila, ti z veseljem odgovorim na tvoje dileme in vprašanja.




Naslovna fotografija by Živa Časar Sluga (Alivepine Creative Studio). Živa izraža svojo umetniško nadarjenost s sodobno kaligrafijo in prefinjenim občutkom za fotografijo.

Posted on Leave a comment

Razkrite tančice pisave

Grafološka analiza

Verjetno se, takoj za tem ali je grafologiji sploh za verjeti, vprašaš, kakšne so sploh koristi grafološkega znanja in grafološke analize za posameznika?

Grafologija je veda, ki na podlagi pisave analizira psihološki profil človeka. Je psihodiagnostični test, ki preko določanja grafoloških znakov pisave grafologu omogoča , da pripravi celovito analizo pisave ter oceni posameznikov značaj. Med pisanjem na list papirja vsi projiciramo svojo osebnost, vsakič znova se s pisanjem izrazimo in predstavimo navzven in s pisavo nevede pred drugimi odpiramo svoj notranji svet.

Naj ti najprej zaupam, da je danes na področju grafologije opravljeno že mnogo raziskav, ki potrjujejo točnost razlag posameznih znakov v pisavi, poleg tega pa odkrivajo vedno nove povezave. Mene je presenetila informacija najnovejših raziskav, da iz določenih znakov pisave grafolog ugotovi, ali je ženska noseča ali pa lahko opredeli, s katerim zobom imaš težave (oz. prepozna druge težave na zdravstvenem področju). Pisava izraža naše zavedno in nezavedno, vprašanje je le, kako dobro znamo to prebrati.

Poleg tega da forenzično grafologijo uporabljamo v sodnih postopkih, pa grafologijo kot samostojno vedo ali kot predmet znotraj nekaterih študijev poučujejo na nekaterih univerzah v Evropi:

  • Univerza Urbino v Italiji omogoča magistrski študij od leta 2003 dalje,
  • diplomo iz grafologije lahko pridobiš tudi na Lumsa fakulteti v Rimu,
  • Argentinska univerza v Buenos Airesu jo je kot študij priznala leta 1997.
  • Poleg tega lahko študenti izberejo predmete iz grafologije na različnih fakultetah: v Angliji (univerza v Glasglowu), v Nemčiji (univerza v Heidelbergu, Cologne, Minhnu, Fribourgu, Hamburgu, Bielefeldu in v Berlinu) ter v Španiji (univerza v Valenciji, Barceloni, Madridu in drugih mestih).

Kako ti lahko analiza pisave pomaga v vsakdanjem življenju?

Verjetno sam zase meniš, da se dobro poznaš, in priznam, marsikdo danes veliko razmišlja o sebi in svoji osebnih lastnostih, o tem kdo je on sam in kdo je v odnosu z drugimi ljudmi. Nekateri menijo, da vedo vse o sebi, a se poznajo predvsem v okviru lastnih obrambnih mehanizmov. A kljub temu tako prvim kot drugim in tretjim zunanji vpogled na njihovo osebnost lahko koristi na številnih področjih. Analiza pisave omogoča pregled osebnostnih lastnosti na kognitivnem, čustvenem, socialnem in motivacijskem področju.

Poleg osebnostne analize, ki jo uporabljamo za boljše razumevanje samega sebe in lažje sobivanje z drugimi ljudmi, lahko analizo pisave praktično uporabimo pri razumevanju partnerskega odnosa ali družinske dinamike.

Nekatera podjetja se z veseljem odločijo za izdelavo grafološkega profila najožjih kandidatov za prosto delovno mesto ter preverijo njihove managerske ali prodajne sposobnosti. Poleg tega preko pisave grafolog oriše močne in šibke točke v osebnostnem profilu posameznika, ki lahko predstavljajo izhodišče za osebnostni in karierni razvoj zaposlenih.

Meni osebno pa analiza pisave predstavlja zelo dragoceno podporo mladostnikom pri izbiri njihovega poklica. Tudi za starše otrok in mladostnikov je analiza pisave dragocena, saj dobijo globlji uvid in širši pogled na svojega otroka (npr. kakšen je njegov miselni proces, kako se izraža, kako se mu približati, katere so njegove močne in katere šibke točke) in ga lahko v vsakdanjem življenju lažje razumejo.

Vir fotografije: http://madan.org.il/

Vsak zapis izraža trenutni odtis osebnosti

Tvoje razpoloženje in karakterne lastnosti – tiste, ki se jih zavedaš, in tiste, ki se jih ne – se preko fizičnega giba rok s črnilom pisala odtisnejo na papir. Pisanje usmerja kompleksen proces delovanja obeh možganskih hemisfer. V osnovi gre pri pisanju za preplet treh procesov:

  • vizualni proces zajema sledenje oči,
  • gibalni proces obsega fino motoriko, ki skrbi za premikanje roke in držanje pisala,
  • ter kognitivno zaznavni proces, ki preko razmišljanja naše misli ubesedi na fizični ravni.

Pisanje uporabljamo z namenom komuniciranja in izražanja svojih misli in je grafični zapis zavestne vsebine in podzavesti pisca. Na pisavo vedno vpliva razpoloženje pisca, saj gre za odtis osebnosti tistega trenutka, ko oseba piše. V primeru pisanja pod vplivom zdravil, alkohola, večje zaskrbljenosti ali večjega (nenadnega) uspeha ali pozitivnega presenečenja, se tudi ti elementi izrazijo v pisavi. Podobno kot pri drugih psiholoških testih se tudi pri analizi pisave vedno prepozna temeljni karakter osebe, a na končni rezultat in razlago vpliva tudi trenutno počutje osebe. Včasih je dobro je preveriti pisavo v različnih obdobjih, saj tako grafolog lažje analizira, katere lastnosti so odraz osebnosti in kaj vpliv razpoloženja.

Analiza pisave: prava avantura v podzavest človeškega uma

Analiza pisave nam omogoča prepoznati tako zavedne kot nezavedne načine delovanja posameznika. Z vidika osebne rasti vsaka (nova) informacija o sebi omogoča novo razumevanje samega sebe. Tisti, ki želi razumeti podzavestno delovanje svoje osebnosti, je vsekakor pravi avanturist, saj se poda na pogumno pot spoznavanja mogočnih silnic, ki ves čas delujejo nanj. Saj poznaš prispodobo ledene gore, kjer 10% vidnega dela gore (naše zavedno delovanje) temelji na 90% močne in čvrste podlage (podzavestnih teženj), kajne?

Vpogled v zavestno in podzavestno delovanje lastne osebnosti nudi čudovito priložnost za osebni razvoj. Včasih je dobro, da slišimo kakšno razlago ali informacijo o sebi od nepoznane osebe in ne le od sorodnikov in prijateljev (vsekakor so tudi ti nasveti zelo dragoceni). Analiza pisave ti omogoča notranji vpogled in te vodi do še boljšega poznavanja samega sebe. Razumevanje sebe pa je ključ do:

  • lažje komunikacije z drugimi,
  • bolj učinkovitega doseganja osebnih ciljev,
  • bolj pristnih in radostnih medosebnih odnosov,
  • zmanjšanje stresa in bolj konstruktivnega reševanja problemov,
  • večjega osebnega zadovoljstva in iskanja modrosti v sebi.

Ob zavedanju in poznavanju svojih osebnostnih lastnosti lahko z več poguma in strasti podpiramo sami sebe, bolj samozavestno krepimo svoje talente in potenciale ter se bolj uravnoteženo soočimo z izzivi vsakdanjega življenja. Poleg tega razumevanje sebe omogoča bolj harmonično sodelovanje in manj stresno reševanje problemov v medosebnih odnosih. Analiza pisave je en od načinov, ki ti ponuja širše razumevanje samega sebe in tebi dragih oseb.




Naslovna fotografija by Živa Časar Sluga (Alivepine Creative Studio). Živa izraža svojo umetniško nadarjenost s sodobno kaligrafijo in prefinjenim občutkom za fotografijo.

Posted on Leave a comment

Znak neskončnosti kot simbol za pretočnost življenja

V prispevku “Risanje osmic spodbuja pretočnost življenja” sem opisala grafološki pomen osmic, ki jih lahko zaznamo v marsikateri pisavi. Risanje osmic in s tem moč simbola neskončnosti pa lahko v svoje življenje povabimo tudi na druge načine, zato s teboj delim nekaj idej za praktično uporabo simbola neskončnosti v vsakdanjem življenju. Možnosti za uporabo pa so tako raznolike kolikor si jih lahko izmisli tvoja domišljija.

Spodbujanje pretočnosti preko plesa in hoje

S plesom ali hojo lahko na dokaj preprost način, tako rekoč mimogrede in vsak dan znova, ustvarjam številne gibe osmic. Pri praksi joge plesa (shakti dance) je med vajami prisotno kar nekaj gibanja v obliki osmic. Te vaje so me spodbudile, da tudi v vsakdanjem življenju osmice vpeljem v svoje gibanje: osmice rišem po zraku z gibanjem rok, nog, ramen oz. celim trupom, koleni, medenico, če komu ustreza tudi z gibanjem vratu. Pri katerem koli plesu, še posebej ko gre za prosti ples, v svoje gibanje vnesem več osmic in z zavestnim gibanjem v svojem telesu ustvarjam harmonijo.

Drug način, ki hkrati spodbuja še žensko hojo, je hoja z gibanjem medenice. Sama med hojo medenico zibam v obliki ležeče osmice nazaj, drugi pogosti načini so še gibanje ležeče osmice naprej ali kroženje medenice nazaj. Morda kdo najde še kakšen povsem svoj način za elegantno gibanje medenice med vsakodnevno hojo. Gibanje medenice v obliki osmice (ali kakršnokoli kroženje medenice) ne le vpliva na bolj elegantno (žensko) hojo, ampak tudi masira notranje organe v medeničnem predelu, telo napaja z občutkom umirjenosti (deluje antistresno) ter spodbuja izražanje ženske moči, saj se v predelu medenice skriva maternica, ki predstavlja sedež ženske moči in modrosti, sedež ustvarjalnosti in intuitivnosti. Medenico povezujemo z radostjo, užitki in strastjo do življenja. Poleg tega je izvor življenja, gibanja, plesa. Če naše gibanje ves čas ustvarja nove nevronske povezave (kar vidimo tudi na področju fizioterapije, ko s pogostim ponavljanjem vaj krepimo in obnovimo gibčnost poškodovanega predela telesa), potem si upam trditi, da tudi elegantno, ritmično, krožno gibanje medenice vpliva na telesne in psihične spremembe posameznika. Na boljše seveda, z več smeha in igrivosti.

Uravnotežen razvoj posameznika

Po spletu okoliščin sem se naučila MNRI taktilno integracijo, ki z uporabo nevro-taktilnih tehnik stimulira različne kožne receptorje ter izredno vpliva na čustveno in vedenjsko regulacijo ter celostno zorenje in razvoj posameznika, vključno z zdravim motoričnim, komunikacijskim in kognitivnim razvojem. Taktilna integracija spodbuja možgansko deblo, sprošča obrambne reflekse, zmanjšuje stres, povečuje zavedanje telesa, sprošča čustvene preobremenitve ter celotnemu sistemu omogoči občutek varnosti in zaupanja. Taktilna integracija in Brain Gym spodbujata integracijo leve in desne polovice možganov, kar v telesu ustvarja harmonijo uma, telesa in duha.

Zanimivo je, da taktilna integracija v svojem procesu vključuje tudi »risanje« osmic po telesu, in sicer na rokah, nogah, prsnem košu, vratu, ledvenem predelu, med lopaticami, na hrbtu ter ob gibanju nog in medenice. To znanje in pozitivni učinki taktilne integracije pri ožjih družinskih članih me je spodbudilo, da v svoje življenje vnesem še več osmic. Če te znanje taktilne integracije ne privlači, lahko risanje osmic na povsem svoj način vključiš v masažo tvojih najbližjih oseb.

Znak neskončnosti lahko rišeš tudi med levo in desno možgansko poloblo, s čimer povezuješ logično levo stran s čustveno, desno stranjo (uporabo tudi, kadar v glavi čutiš zmedo številnih misli). Ali pri vajah za oči vključiš risanje osmic z očmi. Kakršnekoli vaje z očmi krepijo očesne mišice, zakaj ne bi k vajam dodal/a tudi risanje osmic.

Harmonično povezovanje med ljudmi in znotraj sebe

Znak neskončnosti povezuje dva (nasprotujoča) pola in ustvarja harmonijo. Morda nekomu zveni ezoterično, a vsak ima svojo pot, zato za tiste bolj odprte in želje raziskovanja dodajam še nekaj miselnih vaj za prebuditev notranjega duha. Znak neskončnosti pogosto uporabljam v meditaciji ter ob povezovanju z ljudmi. V kolikor se želim povezati z določeno osebo, med seboj in dotično osebo v mislih vizualiziram osmice (lahko tudi na daljavo), pri čemer barvo linije določim sproti. Še posebej je risanje osmic med ljudmi uporabno, ko se razjezim ali razburim.

Poleg tega si želim tudi večjo pretočnost in povezanost srca in maternice, ki na simbolni ravni ponazarjata notranjega moškega in notranjo žensko. Harmonično pretočnost spodbujam z risanjem osmic v mislih med tema dvema organoma ter krepim ljubezen do sebe (srce) in samospoštovanje (maternica). Simbol neskončnosti lahko pomaga tudi pri zdravljenju. Z vizualizacijo lahko rišeš simbol neskončnosti kjerkoli na telesu, kjer tvoje telo potrebuje ravnotežje.

Nekatere mudre vključujejo risanje osmic z očmi po zraku Ponavljanje te mudre vpliva na lahkotno iskanje rešitev in elegantno soočenje z ovirami. Risanje osmic sprošča napetosti, zmanjšuje vznemirjenje ter prinaša umirjenost.

Razumevajoč, sočuten odnos med moškim in žensko

Simbol neskončnosti je pogosto vgraviran na poročnih prstanih in predstavlja harmonizirano povezanost med moškim in žensko ter promovira ljubeč in miren partnerski odnos. S svojo močjo lahko pomaga pri razreševanju problematičnih odnosih, saj te nauči razumeti, kako se lahko na videz nezdružljiva nasprotja ponovno povežejo in združijo. Znak neskončnosti na levi strani simbolizira žensko naravo, na desni strani pa moško naravo. Tudi tu lahko za zbliževanje in povečevanje intimnosti uporabiš risanje osmic med sabo in partnerjem, pri čemer na levo stran postaviš žensko in na desno stran moško osebo (lahko si vizualno predstavljaš vsako osebo posebej, lahko v vsak krog napišeš imeni).

Ko si želiš več lahkotnosti in pretočnosti

Ko si želiš več lahkotnosti in pretočnosti v življenju, se spomni na brezmejne razsežnosti simbola neskončnosti. Povsem preprost simbol , ki ga z malo vaje in vztrajnosti lahko tudi ti vpelješ v svoje vsakdanje življenje, te podpira pri miselnih izzivih in ustvarjalnem izražanju na vseh ravneh. Z risanjem osmic ustvarjaš harmonijo znotraj samega sebe ter vplivaš na bolj razumevajoč odnos s svojim partnerjem in z najbližjimi. Zgornji primeri, na kakšen način vse lahko uporabljaš ∞,  naj ti služijo kot odskočna deska za lastno raziskovanje in motivacijo.

Posted on Leave a comment

Risanje osmic ustvarja pretočnost življenja


Vsi poznamo simbol za neskončnost – ležečo osmico . Vprašanje pa je, ali se zavedamo moči, ki jo ta simbol ustvarja? Z zavestno uporabo simbola neskončnosti v vsakdanjem življenju lahko najdemo harmonijo in ravnotežje v vseh pogledih. V prispevku (v dveh delih) s teboj delim kar nekaj idej za razmislek in praktično uporabo simbola vsak dan znova. Možnosti za uporabo pa so tako raznolike kolikor si jih lahko izmisli tvoja domišljija.

Ker me je k raziskovanju pomena in moči znaka neskončnosti spodbudilo znanje grafologije, želim naprej predstaviti pomen osmice v pisavi posameznika. V nekaterih pisavah se osmice pojavijo relativno pogosto, predvsem v črkah f, g, s, lj. Takšnega načina pisanja nas v šoli niso učili, ampak so ga nekateri posamezniki razvili sami po sebi. V grafološkem jeziku osmice in druge poteze za fluidnost predstavljajo fluidno delovanje osebe. Fluidnost, ki jo ustvarimo s pisanjem osmic, najlažje primerjam s pretočno vodo, ki ves čas teče. Fluidnost ponazarja bister, žuboreč potoček ali potujočo reko, polno svežine in življenja, kjer voda ves čas nežno, a vztrajno teče s tokom, teče čez brzice in vedno najde pot mimo ovir. Kot voda tudi fluidne poteze v pisavi potekajo tekoče, brez ostrih in nenadnih sprememb in iznajdljivo iščejo pot naprej.

“Z zavestno uporabo simbola neskončnosti v vsakdanjem življenju lahko najdemo harmonijo in ravnotežje v vseh pogledih.”

Fluidnost mišljenja se v pisavi pokaže v obliki osmice. Gre za gladke, precej elegantne poteze, zapisane brez poškodb in ostrin, ki se najpogosteje pojavijo pri črki f in g (figa), pa tudi mali ali veliki črki S (Sonja), veliki črki J (Jana), H (Hana) in G (Gaja). Poleg tega fluidnost mišljenja v pisavi prepoznamo tudi po gladkih potezah, ki povezujejo črke med seboj (kot kažejo zelene puščice na spodnji fotografiji), največkrat pri povezavah pik in strešic z naslednjo črko ter povezavo črtice na t (ali druge prečne poteze pri velikih črkah) z naslednjo črko.

Osmice v črkah f, g, s, lj.

Pisava, ki vključuje osmice in fluidne poteze, pri posamezniku izraža izjemen potencial za izražanje. V kolikšni meri oseba ta potencial uresničuje v svojem življenju je odvisno od številnih dejavnikov: lahko ga uporablja za nastopanje pred občinstvom, lahko gre za odličnega predavatelja, govorca na radiu, kreativnega pisca ali dobrega plesalca. Možno je tudi, da oseba tega potenciala ne izkorišča v polni meri ali ga v vsakdanjem življenju sploh še ni pričela uresničevati. V kolikor pisava ne pokaže večjih strahov in čustvenih obramb, je oseba spretna tudi z izražanjem svojih občutkov. A fluidnost v pisavi pozitivno vpliva predvsem na elegantno sposobnost miselnega prilagajanja (tj. vzdrževanje ravnotežja med miselnim svetom posameznika in zunanjim realnim svetom) in hitrega povezovanja informacij. Osebo odlikuje sposobnost hitrega (tekočega) mišljenja, gladkega prehajanja iz ene teme na drugo, ne da bi pri tem izgubila rdečo nit ter spretnega povezovanja različnih informacij. Izražanje in opisovanje (misli, idej, čustev, potreb) z besedami je dokaj lahkotno in ustvarjalno. Gre za lastnost, ki osebi omogoča dobro (lahko tudi izjemno) pisno in ustno izražanje ter vpliva na učinkovito komunikacijo na splošno. Takšen način mišljenja spodbuja iznajdljivost in vodi v učinkovito reševanje problemov.


Fluidne poteze pri povezovanju črk.
Osmice pri velikih črkah F, S, H, J, L, G.









Znan ameriški grafolog Bart Baggett je v enem od svojih predavanj povedal zgodbo o govorcu na radiu, ki je nenadoma izgubil svoj glas. Govorec je Barta vprašal za nasvet, kako si lahko povrne svoj glas. Bart je izgubo glasu povezal s sposobnostjo izražanja, zato je govorcu predlagal, da vsaj 30 dni večkrat na dan riše osmice, saj je ta znak v grafologiji najmočneje povezan z izražanjem, poleg tega pa ustvarja ravnovesje. Rezultat je oba presenetil, saj je govorec ne le pridobil svoj glas nazaj, njegova sposobnost govorjenja je bila po 30 dneh vztrajnega pisanja osmic 80%. Z majhnimi koraki preko gibanja rok in telesa lahko vplivamo na možganske strukture in nevronske povezave. Ta zgodba me je spodbudila, da tudi sama raziščem, kje vse me (poleg v pisavi) v vsakdanjem življenju spremljajo osmice in na kakšen način jih lahko spontano umestim v svoje dnevno gibanje (preberi drugi del prispevka). Poleg tega sem pričela tudi s 30-dnevnim pisanjem osmic, saj me zanima, kakšno presenečenje me čaka na koncu. Kdor je bolj ustvarjalne narave pa lahko iz osmic sestavi mandalo in jo nato pobarva.

Dnevno pisanje osmic

Posted on Leave a comment

Raje pišeš ali tipkaš?

Kot grafolog, ki se dnevno ukvarja s pisavami in prevaja zapisane črke v jezik psihologije, te želim spomniti na dejstvo, da je učenje pisanja v šoli in pisanje samo (tudi v odrasli dobi) vedno tesno povezano z razvojem številnih možganskih funkcij ali ohranjanjem le teh. Poleg tega zapisovanje svojih ciljev in misli ponuja pozitivne terapevtske učinke, spodbuja našo ustvarjalnost in predstavlja nas same. Pa vendar se danes marsikdo spotakne ob dejstvo, da je pisanje na tipkovnico veliko hitrejše in bolj priročno. Pa je res?

Dragocena moč pisanja

Prebrala sem nekaj znanstvenih prispevkov z ugotovitvami, v čem je ključna razlika med pisanjem z roko in tipkanjem na tipkovnico. Na kratko delim razlago še s teboj.
Ob učenju pisane pisave ali katerih koli drugih znakov (pisava različnih jezikov, kemijski znaki, glasbeni simboli in podobno), ki jih z roko napišemo ali narišemo na podlago, se vzpostavljajo povsem drugačne nevronske povezave kot s tipkanjem po tipkovnici ali tablici. Preberi si nekaj ugotovitev:

  • Znanstveniki ugotavljajo, da je učenje pisanja eno od ključnih orodij za razvoj kognitivnih sposobnosti posameznika. Ob prostoročnem pisanju se v možganih aktivirajo različni predeli: predel za razmišljanje, predel za jezik in predel za delovni spomin (to je sistem za kratkoročno upravljanje z informacijami). Poleg tega pisanje še posebej pozitivno vpliva na razvoj kapacitete za optimalno učinkovitost, ki integrira tako kontrolo gibanja in razmišljanja hkrati. Ob pisanju na tipkovnico se aktivira bistveno manj možganskih funkcij.
  • Ob učenju pisanja se telo in možgani učijo številnih podrobnosti. Možgani morajo locirati vsako zapisano potezo glede na potezo, ki ji nato sledi, poleg tega se ob pisanju možgani sproti učijo in v spomin beležijo ustrezno velikost črk, naklon pisanja, moč pritiska na podlago in ves čas dobivajo sporočila o podrobnih značilnosti vsake črke.
  • Ko posameznik misel zapiše na papir, je čas pomnjenja veliko daljši kot če misli zapišemo na računalnik.
  • S pisanjem posameznik uri možgane v povezovanju vizualnih in taktilnih informacij ter razvija sposobnost fine motorike. Posameznik mora ob pisanju usmeriti več pozornosti na to, kako piše in kaj bo napisal, kot pri pisanju na tipkovnico.

Četudi se zdi, da pisanje sega v čas antike in ni več vrlina sodobnega časa, je lastnoročno pisanje veliko bolj ustvarjalno kot tipkanje. Raziskave kažejo, da pisanje na papir ustvarja več idej in spodbuja ustvarjalni proces pisanja ter razmišljanja. Zanimiva je ugotovitev, da so v raziskavi besedilo napisali hitreje, z več besedami in več zamislimi tisti, ki so pisali z roko (in tisti, ki so imeli na voljo računalnik).

Kombinacija je rešitev: pisanje z roko in uporaba sodobnih naprav

Res je tipkanje na tipkovnico in delo z vsemi sodobnimi napravami ogromen napredek, ki nam lahko prikrajša veliko časa in je nadvse učinkovito (na primer omogoča sprotno popravljanje besedila). Brez tovrstne tehnologije si ne znamo več predstavljati marsikaterega dela. Ravno zato te želim spomniti, da ima pisanje na papir številne prednosti in pomembne funkcije pri razvoju otroka in terapevtske učinke ob pisanju svojih misli in občutkov za mlade in odrasle. Poleg tega pri manifestiranju svojih želja vedno svoje cilje in želje zapišemo tudi z roko na papir, saj to dejanje ustvari povsem drugačno pot v možganih ter vibracijo ob pisanju kot neosebno tipkanje.

Danes je vsekakor več kot priročno in dobro poznati tudi (slepo) tipkanje in uporabiti vse prednosti, ki jih digitalna doba prinaša. A najprej naj se otrok dobro nauči dobro pisati, z vajo izboljšuje svoje kognitivne funkcije do te mere, da bo svoje dobre miselne spretnosti ter ustvarjalne veščine znal praktično in učinkovito uporabiti tudi na sodobnih napravah. Odrasel pa naj kdaj tipkovnico zamenja s pisanjem na prazen list papirja in se ponovno spomni na čare »antične veščine«.

 

Viri:

  • James, Karin H. an Atwood, Thea P. (2009). The role of sensorimotor learning in the perception of letter-like forms: Tracking the causes of neural specialization for letters.
  • Gwendoyn Bounds (2010). Forming Letters Is Key to Learning, Memory, Ideas. The Wall Street Journal.
  • James, K.H. and Engelhardt, L. (2013). The effects of handwriting experience on functional brain development in pre-literate children.
  • James, Karin H. (2017). The Importance of Handwriting Experience on the Development of the Literate Brain.