Posted on Leave a comment

Družinska fotogalerija

V družinskem krogu si za otrokov rojstni dan pogledamo fotografije minulega leta. Vsi z veseljem in prijetnim vznemirjenjem obudimo čudovite spomine na aktivno preživete vikende in počitnice ter sproščene dni doma.

Dvakrat letno, ko otroka praznujeta rojstni dan (starejši praznuje novembra, mlajša praznuje maja) obesim njune in družinske fotografije na steno ob jedilni mizi. To je zdaj postala že prava družinska tradicija. Ob vsakem praznovanju rojstnega dne izberem nove fotografije po principu, da je na vsaki fotografiji tisti otrok, ki praznuje (slavljenec). Vsako leto ugotovim, da bi lahko dodala še kakšno vrstico več, zato je letos na steni že 56 fotografij (prej jih je bilo 48 ali manj) – 7 vrstic po 8 fotografij.

Fotografije z lepilnim trakom prilepim na vrvico. Vrvico s fotografijami na steno prilepim z dvostranskim lepilnim trakom, ki ga dam na zadnjo stran prve (zgornje) fotografije. Do sedaj sem dvostranski lepilni trak dodala tudi na spodnjo fotografijo, ampak ta korak ni nujen. Vsaki vrvici na vrhu zavežem vozliček in dodam dekorativni lepilni trak (washi tape).

 

 

 

 

 

Vsakič mi uspe fotografije glede na vsebino vsaj malo združiti in povezati. Tokrat sem jih razporedila na naslednji način:

  • prva vrsta je namenjena fotografijam s sorodniki in prijatelji,
  • druga vrsta so fotografije z bratcem oz. sestrico,
  • tretja vrsta so portreti in fotografije slavljenca;
  • četrta vrsta so družinske fotografije,
  • peta vrsta je namenjena fotografijam z morja,
  • večino šeste vrste vključuje fotografije z družinskega fotografiranja (Tamara Bizjak),
  • zadnja vrsta pa so pokončne fotografije.

Fotografije imamo na ogled ob vsakem obroku. Popestrijo in polepšajo nam skupna kosila (zajtrke, večerje), obiski prijateljev in sorodnikov pa si vedno lahko ogledajo utrinke iz našega življenja.

 

Posted on Leave a comment

Dragoceni trenutki za otrokov rojstni dan

Ob praznovanju otrokovega rojstnega dne si želim poleg sproščene zabave in glasnega otroškega žuborenja, vzklikanja in norenja še nekaj več. Nekaj kar nas spomni na čudovite darove in talente slavljenca. Kaj je otrok v minulem letu doživel? Česa se je naučil? Kaj ima rad? Kakšne so njegove želje? Kaj ga navdušuje? Do sedaj smo si ob rojstnem dnevu otroka skupaj ogledali družinske fotografije in jih obesili na steno ob jedilni mizi. Letos pa želim s teboj deliti novo idejo, kako proslaviti otroški rojstni dan na malo drugačen, bolj povezan in oseben način. S (p)osebno pozornostjo, namenjeno slavljencu in gostom, dobijo tudi darila in torta večjo vrednost. To so dragoceni trenutki, ki povezujejo družino in sorodnike ter ustvarjajo medsebojno radost.

Letos sva z možem razmišljala, kaj bi ob rojstnem dnevu pripravila za goste. Ker zaradi prebolelih noric slavljenca na praznovanju ni bilo veliko otrok (da se jih dojenčki in njihovi sorojenci slučajno ne bi nalezli), sva program pripravila bolj za odrasle. Od šale »pripraviva kviz o Timoteju« do izvedbe je minilo le dva dni. Izbrala sva nekaj težjih in nekaj lažjih vprašanj, Timotej pa je ob koncu vprašanja dodal svoj odgovor. Goste sva razdelila v dve mešani skupini. Čisto vsak gost je o Timoteju izvedel kakšno novo podrobnost. Timoteju pa se je dobro zdelo, ker smo mu namenili veliko pozornosti.

Kviz o slavljencu

Timotej rad šteje. Ali že zna šteti do 40?  Na rojstnem dnevu je suvereno in hitro preštel do 30, nato se je ustavil. Ampak mami ve, da zna prešteti vsaj do 40 (z malo pomoči pa tudi do 100).

Katere aktivnosti Timotej obiskuje v vrtcu? Naštej vsaj tri!  Timotej letos v okviru vrtca obiskuje angleščino, španščino, nogomet, telovadbo in glasbene urice po metodi Music together.

Kako se imenuje Timotejeva skupina v vrtcu?  Mali princ.

Ozelot je divja mačka, ki živi predvsem v tropskem pragozdu in zraste do dolžine 1m. Prehranjuje se z zajci, pasavci, žabami in kuščarji. Ali je Timotej že videl ozelota v živo?  Ja, nekaj bolj eksotičnih živali smo videli v živalskem vrtu ob Gardskem jezeru. Poleg ozelota smo bili navdušeni še nad kašuarjem in kajmanom. To so živali, ki jih pozna iz knjig in glasbenih uric.

S katero nogo (desno ali levo) Timotej brca žogo?  Desno.

Na katerih smučiščih je Timotej smučal to leto?   Kranjska gora in Rogla.

Katero risanko Timotej trenutno najraje gleda?  Lego city video posnetke na you tube-u.

Timotejeva najljubša pop pesem tega leta?  Thunder ali Havana.

Na katere destinacije je Timotej že letel z letalom?   Sicilijo in Sardinijo.

Kateri sadni sok (okus) Timotej največkrat naroči v lokalu?  Pomarančni sok.

Kakšne oblike torto je imel Timotej za svoj 1. rojstni dan?  Koalo.

Ali je Timotej že kdaj plaval ob sončnem zahodu?  Ja, v Kalabriji smo večkrat povlekli dan v noč, pojedli večerjo na plaži in se okopali v toplem turkiznem morju.

Ali je Timotej že kdaj plaval ob sončnem vzhodu?  Ne (še).

Kaj si želi Timotej postati po poklicu?  Ustvarjati želi (računalniške) igrice.

Timotej se je rodil pet minut čez polnoč. Koliko je tehtal ob rojstvu?  3020 g.

Kje v našem stanovanju Timotej preživi največ časa kadar kaj razmišlja / čaka / se dolgočasi / razlaga / se igra?  Na kavču.

Kateri hrib je letos usvojil Timotej?  Golte.

Posted on Leave a comment

Kako se pa ti umiriš, ko te obišče znanka jeza?

MIR SE IZ NEMIRA RODI

Moja strast so pristni trenutki, ki me napolnijo z notranjim žarom, občutkom hvaležnosti in obilico energije. Rada si vzamem čas za čarobnost trenutka. Odložim telefon. Opazujem. Prisluhnem. Zadiham. Čutim naravo, ki me obdaja. Občutim objem ljubečih rok. Pozabim na čas ob pogovoru z najbližjimi in drugimi prijetnimi sogovorniki. Majhni trenutki radosti so tisti, ki dajo mojemu življenju pravo vrednost in pomen. Pa vendar ni vse tako pravljično, kajne? So trenutki, ko nam nekdo stopi na žulj. So trenutki, ko imamo občutek, da ne zmoremo več. So trenutki, ko otroci črpajo našo energijo iz skritih zalog. So trenutki, ko ne čutimo zadovoljstva. So trenutki, ko jeza privihra iz nič in je ni moč ustaviti. So trenutni polni nepotrpežljivosti in nespoštovanja mej drug drugega. Ampak znotraj vseh preizkusov, s katerimi se dnevno soočam ob dveh krasnih in energičnih (pa tudi zelo občutljivih) otrocih, iščem načine, kako ohranjati svoje ravnovesje in zadovoljstvo.

Dokler nisem imela svojih otrok, sem se bolj v teoriji kot v praksi ukvarjala s tem, kako se soočiti z nenadno ali dolgotrajno jezo,  z notranjimi neproduktivnimi monologi ali s pomilovanjem. Pri prvem otroku sem kar dobro ohranjala svoje potrpljenje in vzdrževala notranji mir. To mi je uspevalo predvsem zato, ker sem skrbela samo za enega otroka, in sem imela zanj (in zase) na voljo več časa. Ob prihodu drugega otroka pa so se situacije napetosti korenito potencirale. Seveda ne zaradi otrok samih, ampak zaradi še več dela in odgovornosti, zaradi nove družinske dinamike in zaradi dinamike med sorojencema. Časa za vsakega otroka posebej, kaj šele časa zase in za naju z možem, v prvem (in drugem) letu po rojstvu drugega otroka ni bilo veliko. Seveda, dojenček ima absolutno prednost, ker je odvisen od svojih skrbnih in ljubečih staršev.

Ne želim se sprijazniti z možnostjo, da takšna pač sem. Da se v napetih trenutkih hitro razburim. Po domače rečeno, da mi počijo živci. Še posebej občutljiva sem v dnevih pred in med menstruacijo. Ne želim, da si me otroci zapomnijo kot mami, ki se je (ves čas) jezila in kričala. Zavedam se, da imam obilo jezljive energije v sebi, a verjamem, da jo lahko izrazim tudi na drugačen (bolj ustvarjalen) način. Želim si najti način, da ohranim svoje potrpljenje ne glede na zunanje viharje. Iščem načine, kako se umirim in povežem s sabo ter sem otrokoma na voljo tudi, ko sta zame naporna. Se je tudi tebi že zgodilo, da je otrok v resnici prav prešerne volje, a tebe zmotijo njegovi sicer povsem običajni gibi, glasnost, dejanja? Torej ni otrok tisti, ki je naporen. Naporno je prenašati svoje utrujeno telo, svoje nespodbudne misli in svoje neizrečene občutke. Včasih prav v globino srca začutim, da sem bolj kot otroci naporna jaz sama.

Prebrala sem številne knjige, spremljala nekatere bloge, se aktivno vključevala v zaprte Facebook skupine. Neizmerno sem hvaležna za potrpežljivost svojega dragega moža, saj lahko pred njim vedno izrazim svoje občutke in frustracije. Sčasoma sem dobila potrditev, da je vredno in možno ohranjati mirnost tudi ob (zelo) napetih situacijah. Spoznala sem dejstvo, da preden začutim svoj notranji mir, je še kako normalno, da prehodim dolgo ali vsaj sunkovito pot z nemirom v roki. In ko že mislim, da sem na dobri poti, se v daljavi že sveti nov preizkus zame.

V nekaj letih sem na različne načine umirjala svojo napetost, jezo, nepotrpežljivost, neučakanost, pa tudi užaljenost in razočaranje. Odzive na stresne in nenadne situacije sem sčasoma in postopoma uravnotežila do te mere, da uspem v manj napetih trenutkih reagirati veliko bolj potrpežljivo, v bolj intenzivnih situacijah  pa se vsaj hitreje (oz. zelo hitro) pomirim. Začutila sem, da moja jeza in neučakanost izhajata predvsem iz moje lastne nemoči in strahu. Veliko bolj sem občutljiva takrat, ko imam občutek, da ne (z)morem več, ko ne zdržim več napetosti okoli mene. Včasih ne zmorem tudi zaradi lakote, pomanjkanja spanja, premalo časa zase, premalo stika z naravo ali ko na voljo nimam nikogar za pomoč.

S teboj želim deliti nekaj svojih izkušenj soočanja s svojo jezo, nepotrpežljivostjo, neučakanostjo, razočaranjem. Opisala sem nekaj praktičnih in na prvi pogled preprostih načinov, s katerimi sem se že večkrat uspešno soočila s svojo jezo in notranjo napetostjo. Danes ti predstavljam svoje izkušnje s sproščanjem napetosti preko petja in glasbe na splošno.

PETJE OMEHČA NOTRANJO NAPETOST IN OKREPI MEDSEBOJNO SODELOVANJE

Petje je povsem preprost način, kako umirim svoje raztreseno telo in svoje begajoče misli. Običajno uporabljamo levo možgansko polovico, ki je bolj logična in analitična. S petjem in glasbo pa možgani hitro preklopijo na drug način delovanja, saj začnejo delovati kot celota.

Vsi smo verjetno že slišali, da glasba zdravi. Če na hitro preverim pozitivne učinke petja na internetu, najdem naslednje opise: petje krepi samozavest in imunski sistem, petje blagodejno vpliva na psihično blagostanje, blaži stres in pozitivno vpliva na počutje, povezuje in spodbuja ustvarjalnost. Petje uporabljajo tudi pri uradnem medicinskem zdravljenju za hitrejše okrevanje bolnikov.

Kaj kmalu sem ugotovila, da petje dobrodejno vpliva tudi v napetih situacijah. Za lažje razumevanje bom opisala preprost primer iz vsakodnevnega družinskega življenja. Po večerji otroka vesta, da je čas za umivanje. En otrok noče sploh priti do kopalnice, kaj šele lulat, drugi otrok noče umivat zob. Ko oboje uredimo, nočeta v kopalno kad; kje sta še plenica in pižama. Meni pritisk že pošteno narašča, saj si želim, da gresta otroka spat – da si nabereta dovolj energije za naslednji dan, da si njuno telo odpočije, in da imam jaz zvečer vsaj nekaj minut prosto. Vrnimo se v kopalnico, kjer otroka hecam, ju spodbujam, iščem elegantne načine, da sprejmeta situacijo – da se morata umit. Ker ni napredka (razen v naraščanju moje notranje napetosti) sem v takšnih situacijah velikokrat začela prepevati karkoli mi je prišlo na misel. Petje je najprej umirilo moje načete živce (mojo nepotrpežljivost), nato pa še fokus otroka usmerilo v smer aktivacije in sodelovanja. Petje ali glasba kot spremljava sta res uporabna in priročna za bolj lahkotno in sproščeno soočenje z vsakodnevnimi (manjšimi) izzivi napetosti in jeze.

Petje mi dobro dene tudi, ko me čustva jeze in vznemirjenje že povsem prevzamejo. Ko ne (z)morem več (z)držati nelagodja. Takrat namesto razburjenja, vpitja, dretja in izgovarjanja besed brez večjega pomena večkrat izberem glasbo in petje. Zapojem karkoli mi v tistem trenutku prileti na misel. Pojem v skladu s svojim počutjem. Ponavadi najprej glasno in hitro, ko pa intenzivnost in razburkanost mojih čustev popusti, popusti tudi moč glasu, vibracija petja postane vedno bolj umirjena, nežna in prijetna. V nekaterih trenutkih melodijo samo mrmram. Ker si besedil pesmi ne zapomnim dobro, ob izbrani melodiji ustvarjam lastna besedila, ki se velikokrat celo nehote rimajo. Ja, v trenutkih sproščanja močne napetosti (jeze in besa) sem celo ustvarjalna! Včasih ustvarim tako čudovite rime in vsebinsko bogata besedila, škoda le da si jih ne zapomnim, ker so res vredna zapisa.

Ko sem spoznala moč petja, sem začela peti že takrat, ko sem čutila, da napetost med mano in otrokoma narašča (kot sem opisala v zgornjem primeru). Vedno znova sem presenečena nad učinkom, saj sem večkrat doživela, da sta se pomirila tudi otroka, namesto pričakovanega novega prepira pa sem bila priča njuni pripravljenosti za sodelovanje.

Posted on Leave a comment

ZIMSKE ISKRICE KRASIJO NAŠ DOM

S karticami Zimske iskrice lahko pripraviš dokaj preprost in hkrati čudovit adventni koledar. Tokrat ti predstavljam nekaj načinov, kako lahko kartice Zimske iskrice krasijo tvoj dom. Več o karticah z družinskimi aktivnostmi za prihajajoče praznične dni, ki družino še bolj povežejo in s katerimi vsaka družina ustvarja še več čarobnih družinskih trenutkov, pa preberi tukaj.

Adventni koledar obešen na leseni veji vzbuja občutek domačnosti

Potrebuješ:

  • Leseno vejo ali lesen obešalnik za obleke
  • Vrv (jaz sem uporabila konopljino vrv bele barve)
  • Lesene ščipalke (jaz sem uporabila lesene ščipalke s številkami od 1 do 24 iz ustvarjalnega kompleta)
  • Družinske kartice Zimske iskrice

Leseno vejo sem enakomerno razdelila na štiri dele. Na vsakem delu sem privezala po dve vrvici, eno krajšo (po dolžini za tri kartice) in eno daljšo (po dolžini za šest kartic). Na vejo sem torej privezala 8 vrvic, po dve vrvici (različnih dolžin) skupaj. Na vsako od osmih vrvic sem z leseno ščipalko pripela po tri kartice Zimske iskrice. Dve vrvici delujeta kot ena, le da so na eni vrvici kartice nanizane na zgornjiem delu, na sosednji vrvici pa na spodnjem delu.
Ko sem poizkusila vseh 6 kartic nanizati na eno samo vrvico, so se zelo vrtele in se ves čas obračale. Ko sem šest kartic obesila po tri in tri na vsako od dveh vrvic, pa so kartice obstale na mestu. To je razlog, da nameszo ene vrvice uporabim dve vrvici (od daleč pa še vedno izgleda, kot da je vseh šest kartic obešenih na eni sami vrvici).

Zimske iskrice na leseni deščici

Potrebuješ:

  • Leseno deščico ali kakšen drug podstavek iz naravnega materiala (lahko tudi en del lesene gajbice izrežeš in prebarvaš)
  • Vrv (jaz sem uporabila slovensko ekološko ovčjo prejo)
  • Žebljiček ali lepilni trak (jaz sem uporabila kar lepilni trak, da nisem poškodovala deščice)
  • Družinske kartice Zimske iskrice

Vrv sem po občutku ovila okrog lesene deščice. Na zadnji strani deščice sem vrv prilepila z lepilnim trakom. Deščico postaviš na vidno mesto v svojem domu. Lahko jo samo nasloniš ob steno, kjer je dovolj prostora in kjer deščica z ilustracijo od Zimskih iskric pride do izraza.
Če se lotiš adventnega koledarja na takšen način, družinske kartice aktivnosti menjaš dnevno (kartico pripraviš en večer prej ali takoj zjutraj). Način, da je pozornost usmerjena samo na eno kartico, je zelo preprost, na videz še vedno čudovit, predvsem pa praktičen, saj ni potrebno vnaprej razmišljati, katera aktivnost bi tvoji družini ustrezala v naslednjih dneh oz. v celotnem adventnem času.

Posted on Leave a comment

ADVENTNI KOLEDAR ZA VEČ ČAROBNIH DRUŽINSKIH TRENUTKOV

S karticami Zimske iskrice lahko pripraviš dokaj preprost in hkrati čudovit adventni koledar. Tokrat ti predstavljam dva načina, kako lahko kartice Zimske iskrice obesiš na vrvice. Več o karticah z družinskimi aktivnostmi za prihajajoče praznične dni, ki družino še bolj povežejo in s katerimi vsaka družina ustvarja še več čarobnih družinskih trenutkov, pa preberi tukaj.

Kartice družinskih aktivnosti na slikarskem platnu

Potrebuješ:

  • Slikarsko platno v velikosti 50 x 70 cm (lahko je tudi večje)
  • Vrv (jaz sem izbrala slovensko ekološko ovčjo prejo vijolične barve, okvirna dolžina 4 metre)
  • Lesene ščipalke (po dolžini merijo 4,5 cm in so vijolične barve)
  • Žebljičke za les z večjo kapico, saj bo okrog kapice ovita vrv (12 žebljičkov)
  • Manjše kladivo
  • Družinske kartice Zimske iskrice

Družinske kartice Zimske iskrice sem razdelila v 6 vrst, vsaka vrsta nosi 4 kartice. Če uporabiš večje slikarsko platno, kartice razporedi glede na nove mere ter prilagodi celotno postavitev kartic (vrvice lahko zapelješ tudi poševno).

Prva dva žebljička sem vstavila čisto pri vrhu platna, takoj pod zgornjim lesenim ogrodjem. Pomagala sem si s kladivom. Nato sem na obeh straneh platna od prvega žebljička dalje vse žebljičke nizala enega pod drugim z 10,5 do 11 cm razlike. Razdalja med žebljički je kar točna, sicer pa je ključno, da si sledijo v dokaj rednem zaporedju. Na koncu lahko vrvice ob strani še malo premikaš gor in dol ter tako vplivaš na končni izgled in poravnavo vrvic na sprednji strani. Poravnaš jih seveda tudi na koncu, ko so kartice že obešene, da se vrste med seboj slučajno ne prekrivajo.

Na desni žebljiček (gledano z zadnje strani slikarskega platna) sem privezala vrv. Nato sem vrv peljala po prednji strani platna, vse do zgornjega žebljička na levi strani. Vrv sem peljala kot prikazuje spodnja fotografija mimo vseh žebljičkov čisto do zadnjega (desno spodaj). Vrv sem na tesno zavezala.

S kljukicami obesiš izbrane družinske kartice »Zimske iskrice«. Če sproti ugotoviš, da bi rad katero aktivnost zamenjal z drugo, to lahko storiš zelo preprosto. Družinske kartice, ki ste jih kot družina že uporabili, lahko obrneš. Tako je tekom adventnega časa na platnu s prednje strani vidnih vsak dan manj ilustracij in vedno več kartic z zadnjo stranjo, kar pomeni, da ste pri izvajanju aktivnosti in ustvarjanju vaših skupnih trenutkov zelo uspešni.

Lesene kljukice lahko oštevilčiš vsaj na dva načina: a) na leseno kljukico z alkoholnim pisalom napišeš številko (na lesu se lahko barva malo razleže) ali b) na kartončke kakršnekoli oblike in kakršnih koli barv napišeš številke in jih z lepilom prilepiš na lesene ščipalke. Lahko pa kupiš že pripravljene lesene ščipalke s številkami od 1 do 24, ki se ujemajo s podobo kompleta družinskih kartic.

Slikarsko platno lahko kasneje uporabiš za družinsko ustvarjanje z barvami in čopiči ali kar s svojimi prsti.

Družinske kartice obešene na steni

Potrebuješ:

  • Vrv (jaz sem izbrala slovensko ekološko ovčjo prejo belo bež barve, okvirna dolžina 4 metre)
  • Dekorativni lepilni trak ali katerikoli lepilni trak, ki dobro drži (jaz sem uporabila washi dekorativni trak)
  • Dvostranski lepilni trak (poskrbi za večjo obstojnost, saj teža kartic vrvice sili navzdol) ali lepilni trak Magic tape (ki ga prelepiš z washi tape-om, da se ga ne vidi)
  • Družinske kartice Zimske iskrice

Za pripravo adventnega koledarja v obliki smreke s prilepljenimi vrvicami na steno si vzemi malo več časa. Ta postavitev adventnega koledarja je (če ni dobro pripravljena) malo manj obstojna, kar pomeni, da se kakšna vrvica izmuzne in povesi, saj je lepilni trak ne drži dovolj dobro. Ampak korak za korakom in z namigi, ki jih podam, je tudi ta postavitev kar hitra in preprosta. Vrv sem narezala na različne dolžine: 22 cm, 33 cm (3x), 44 cm, 55 cm, 66 cm (2x). Vrvice so lahko kakšen centimeter daljše (in jih na koncu po želji odrežeš), vsekakor pa naj ne bojo krajše.

Celotna postavitev adventnega koledarja v obliki smrečice meri skoraj 110 cm višino in skoraj 70 cm v širino. Vsako vrvico sem na steno prilepila na naslednji način: odrezala sem kratek dvostranski lepilni trak (prozoren), gor dala vrvico in jo prelepila z vijoličnim washi tapom (dekorativnim lepilnim trakom). Vijolični lepilni trak sem torej prelepila čez dvostranski lepilni trak, vmes pa je vrvica. Namesto dvostranskega lepilnega traku lahko uporabiš kateri koli lepilni trak (selotejp ali lepilni krep trak), ki ga za lepši izgled prekriješ z dekorativnim lepilnim trakom. Če se (dekorativni ali navadni) lepilni trak odlepi, ga zamenjaj z novim. Dekorativni lepilni trak ima malo manj močno lepilo, zato si pomagaj s drugim lepilnim trakom.

Po višini znaša razdalja med vrvicami 13 cm. Izjema je pri najdaljših vrvicah (66 cm), kjer znaša razdalja do spodnje vrvice 15 cm. Pri razdaljah med vrvicami sem si pomagala z merjenjem od stropa navzdol. Razdalje sem narisala in si jih za lažjo predstavo oglej na priloženi skici.

Posted on Leave a comment

KAJ SO ZIMSKE ISKRICE?

Mošnjiček Zimske iskrice vsebuje komplet 50 kartic z izvirnimi idejami za bolj povezano in umirjeno preživete decembrske dni. Na vsaki kartici je zapisana aktivnost (naloga, izziv), ki jo v skupinskem duhu uresničijo vsi družinski člani. Primerne so za otroke od 1 do 12 let (mlajšim otrokom pomagajo starši).

Družinske kartice so pripravljene za lahkotno izdelavo adventnega koledarja družinskih aktivnosti po meri tvoje družine. Posebnost kompleta kartic je ravno v možnosti izbire med večjim številom idej za aktivnosti, tako da lahko adventni koledar povsem prilagodiš glede na starost otrok, urnik in počutje družine. Še več priložnosti za prilagoditev aktivnosti po meri tvoje družine omogoča 5 dodatnih praznih kartic, kamor napišeš aktivnosti po svojem predlogu. Družinske kartice lahko družina uporabi tudi ob dnevnih priložnostih, ko si vzame več kvalitetnega časa za medsebojno druženje, na primer: ob vikendih, v času med božičem in novim letom (ko so dnevi bolj sproščeni in imamo na voljo več prostega časa), ob praznikih (Miklavžev večer, božič, novo leto, praznovanje rojstnega dne pozimi), ob zimskih večerih.

Kakšne aktivnosti lahko pričakuješ? Aktivnosti so zelo raznolike. Nekatere so tipično praznične in božične, nekatere so bolj umirjene in negujejo občutek povezanosti. Nekatere so bolj gibalne in igrive, nekaj aktivnosti je ustvarjalne narave. Komplet vsebuje tudi aktivnosti za skupni čas v naravi, za zabavo, sprostitev in pogovor. Aktivnosti vključujejo simboliko zimskega časa, glasbo in ples, pripovedovanje spominov in zgodb. Vsaka aktivnost ustvari novo mini družinsko doživetje.

Zakaj želim, da družinske kartice spozna čim več družin? Želim si, da v naglici našega vsakdanjega ritma ter vztrajnemu povabilu potrošniške družbe po kupovanju vedno novih stvari, pozornost usmerimo na nas in naše bližnje. Želim si, da starši za kratek čas pozabimo na male obveznosti in velike načrte. Želim si, da dneve napolnimo z družinskim veseljem in občutki medsebojne povezanosti, in ne z novimi darili in drugimi materialnimi dobrinami, nenehno (pre)obloženo mizo in obiski raznolikih dogodkov. Želim si, da se več dni zapored v decembru spomnimo na naš skupni čas z družino, namesto da dnevi drvijo mimo nas brez večje interakcije in igrivosti. Družinske kartice Zimske iskrice ustvarjajo medsebojne trenutke radosti, ki se zapišejo v tvojem srcu in v srcih ljubljenih oseb. Spomnijo nas, kako zelo je pomembna sproščenost, skupni prosti čas in zabava v našem življenju, tudi v družini. Ti trenutki so (in bojo) čudoviti spomini na naša skupna družinska praznovanja.

Družinske kartice z aktivnostmi so navdih in želja po bolj umirjenih, igrivih in povezanih družinskih trenutkih. Vabijo, da si vzameš dragocen čas samo za tvoje najdražje, in da postaviš odličen temelj (medsebojne družinske povezanosti) za prihajajoče leto. Vsako leto znova imaš priložnost, da pričneš z novimi tradicijami ali prenoviš stare navade. Si želiš letos tudi ti prevetriti vaše družinske običaje?

Želim ti (in tvoji družini) zvrhan koš nepozabnih skupnih trenutkov in čudovitih spominov.

Imaš vprašanje?
Piši mi na zasebno sporočilo ali e-mail ana@mojtrenutek.si. Z veseljem se posvetujem s teboj.

Posted on Leave a comment

ADVENTNI KOLEDAR – ZAKAJ PA NE?

Adventni koledar v meni zbuja veselo pričakovanje, ko v času adventa dan za dnem na svoj način odštevam dneve do božičnega večera. Adventnih koledarjev je danes veliko v ponudbi. A mene tisti adventni koledarji s čokoladicami in sladkarijami ne prepričajo najbolje. Še manj so mi všeč koledarji določenih blagovnih znamk, bodisi za otroke bodisi za odrasle. Veliko bolj me privlačijo doma pripravljeni adventni koledarji, ko se otroci razveselijo kakšne majhne pozornosti in ko si družina preko aktivnosti in igre vsak dan vzame čas zase – kot družina. Všeč so mi tudi adventni koledarji, ko eno knjigo razdelimo na 24 dni in vsak dan preberemo en del zgodbe ali pravljice, na božični večer pa preberemo zaključek zgodbe. V kolikor bi želela otroke obdarovati z majhno pozornostjo bi za v adventni koledar izbrala sestavljanko ali kocke. Sestavljanko ali set kock bi razdelila na 24 delov in vsak dan bi vsi otroci skupaj dobili en del npr. sestavljanke, do božičnega večera pa bi bila sestavljena z združenimi močmi otrok ali cele družine.

Ker me vedno bolj zanima simbolika naših običajev, sem z veseljem osvežila spomin o adventu ter izvedela marsikaj novega o slovenskih ljudskih običajih. Kako so adventni čas preživljali naši predniki? Razvili so številne običaje, marsikateri živijo še danes, nekateri pa so tonili v (začasno?) pozabo. En od danes najbolj prepoznanih običajev še iz časa naših prednikov je gotovo adventni venček, na katerem za vsako nedeljo zagori po ena svečka. Časovno advent predstavlja štiri tedne pred prihajajočim božičem. Čas adventa skupaj z adventnim venčkom predstavlja čar pričakovanja in simbolizira neskončen krog življenja. Zimzeleno okrasje in postopno prižiganje svečk na venčku v dom prinaša toploto in svetlobo ter simbolizira moč zemlje, da se po prihajajoči zimi rodi novo življenje in prebudi narava. V času adventa je bil v starih slovanskih časih en največjih praznikov proslavljanje zimskega solsticija (dan, ko se začne dan zopet daljšati), od koder izvira polno raznolikih slovenskih navad in običajev. Danes je najbolj razširjena krščanska simbolika adventa in božiča, to je čas priprave na prihajajoče Jezusovo rojstvo.

Tako kot lani bom tudi letos za svojo družino pripravila adventni koledar. Sin me že sprašuje, če bo letos tudi lahko iskal številke in odpiral kuvertice za vsak dan posebej. Letos kuvert ne bo, saj bom uporabila kar družinske kartice Zimske iskrice, s katerimi bom oblikovala adventni koledar iz čudovito ilustriranih kartic. Vsaka kartica družino povabi k skupni aktivnosti. Prav veselim se zaključek tega leta preživeti v igri in objemu svoje družine. Kakšne pa imaš ti spomine na adventni čas iz svojega otroštva? In kako advent in božič praznuješ danes?