Posted on Leave a comment

Risanje osmic ustvarja pretočnost življenja


Vsi poznamo simbol za neskončnost – ležečo osmico . Vprašanje pa je, ali se zavedamo moči, ki jo ta simbol ustvarja? Z zavestno uporabo simbola neskončnosti v vsakdanjem življenju lahko najdemo harmonijo in ravnotežje v vseh pogledih. V prispevku (v dveh delih) s teboj delim kar nekaj idej za razmislek in praktično uporabo simbola vsak dan znova. Možnosti za uporabo pa so tako raznolike kolikor si jih lahko izmisli tvoja domišljija.

Ker me je k raziskovanju pomena in moči znaka neskončnosti spodbudilo znanje grafologije, želim naprej predstaviti pomen osmice v pisavi posameznika. V nekaterih pisavah se osmice pojavijo relativno pogosto, predvsem v črkah f, g, s, lj. Takšnega načina pisanja nas v šoli niso učili, ampak so ga nekateri posamezniki razvili sami po sebi. V grafološkem jeziku osmice in druge poteze za fluidnost predstavljajo fluidno delovanje osebe. Fluidnost, ki jo ustvarimo s pisanjem osmic, najlažje primerjam s pretočno vodo, ki ves čas teče. Fluidnost ponazarja bister, žuboreč potoček ali potujočo reko, polno svežine in življenja, kjer voda ves čas nežno, a vztrajno teče s tokom, teče čez brzice in vedno najde pot mimo ovir. Kot voda tudi fluidne poteze v pisavi potekajo tekoče, brez ostrih in nenadnih sprememb in iznajdljivo iščejo pot naprej.

“Z zavestno uporabo simbola neskončnosti v vsakdanjem življenju lahko najdemo harmonijo in ravnotežje v vseh pogledih.”

Fluidnost mišljenja se v pisavi pokaže v obliki osmice. Gre za gladke, precej elegantne poteze, zapisane brez poškodb in ostrin, ki se najpogosteje pojavijo pri črki f in g (figa), pa tudi mali ali veliki črki S (Sonja), veliki črki J (Jana), H (Hana) in G (Gaja). Poleg tega fluidnost mišljenja v pisavi prepoznamo tudi po gladkih potezah, ki povezujejo črke med seboj (kot kažejo zelene puščice na spodnji fotografiji), največkrat pri povezavah pik in strešic z naslednjo črko ter povezavo črtice na t (ali druge prečne poteze pri velikih črkah) z naslednjo črko.

Osmice v črkah f, g, s, lj.

Pisava, ki vključuje osmice in fluidne poteze, pri posamezniku izraža izjemen potencial za izražanje. V kolikšni meri oseba ta potencial uresničuje v svojem življenju je odvisno od številnih dejavnikov: lahko ga uporablja za nastopanje pred občinstvom, lahko gre za odličnega predavatelja, govorca na radiu, kreativnega pisca ali dobrega plesalca. Možno je tudi, da oseba tega potenciala ne izkorišča v polni meri ali ga v vsakdanjem življenju sploh še ni pričela uresničevati. V kolikor pisava ne pokaže večjih strahov in čustvenih obramb, je oseba spretna tudi z izražanjem svojih občutkov. A fluidnost v pisavi pozitivno vpliva predvsem na elegantno sposobnost miselnega prilagajanja (tj. vzdrževanje ravnotežja med miselnim svetom posameznika in zunanjim realnim svetom) in hitrega povezovanja informacij. Osebo odlikuje sposobnost hitrega (tekočega) mišljenja, gladkega prehajanja iz ene teme na drugo, ne da bi pri tem izgubila rdečo nit ter spretnega povezovanja različnih informacij. Izražanje in opisovanje (misli, idej, čustev, potreb) z besedami je dokaj lahkotno in ustvarjalno. Gre za lastnost, ki osebi omogoča dobro (lahko tudi izjemno) pisno in ustno izražanje ter vpliva na učinkovito komunikacijo na splošno. Takšen način mišljenja spodbuja iznajdljivost in vodi v učinkovito reševanje problemov.


Fluidne poteze pri povezovanju črk.
Osmice pri velikih črkah F, S, H, J, L, G.









Znan ameriški grafolog Bart Baggett je v enem od svojih predavanj povedal zgodbo o govorcu na radiu, ki je nenadoma izgubil svoj glas. Govorec je Barta vprašal za nasvet, kako si lahko povrne svoj glas. Bart je izgubo glasu povezal s sposobnostjo izražanja, zato je govorcu predlagal, da vsaj 30 dni večkrat na dan riše osmice, saj je ta znak v grafologiji najmočneje povezan z izražanjem, poleg tega pa ustvarja ravnovesje. Rezultat je oba presenetil, saj je govorec ne le pridobil svoj glas nazaj, njegova sposobnost govorjenja je bila po 30 dneh vztrajnega pisanja osmic 80%. Z majhnimi koraki preko gibanja rok in telesa lahko vplivamo na možganske strukture in nevronske povezave. Ta zgodba me je spodbudila, da tudi sama raziščem, kje vse me (poleg v pisavi) v vsakdanjem življenju spremljajo osmice in na kakšen način jih lahko spontano umestim v svoje dnevno gibanje (preberi drugi del prispevka). Poleg tega sem pričela tudi s 30-dnevnim pisanjem osmic, saj me zanima, kakšno presenečenje me čaka na koncu. Kdor je bolj ustvarjalne narave pa lahko iz osmic sestavi mandalo in jo nato pobarva.

Dnevno pisanje osmic

Posted on Leave a comment

Raje pišeš ali tipkaš?

Kot grafolog, ki se dnevno ukvarja s pisavami in prevaja zapisane črke v jezik psihologije, te želim spomniti na dejstvo, da je učenje pisanja v šoli in pisanje samo (tudi v odrasli dobi) vedno tesno povezano z razvojem številnih možganskih funkcij ali ohranjanjem le teh. Poleg tega zapisovanje svojih ciljev in misli ponuja pozitivne terapevtske učinke, spodbuja našo ustvarjalnost in predstavlja nas same. Pa vendar se danes marsikdo spotakne ob dejstvo, da je pisanje na tipkovnico veliko hitrejše in bolj priročno. Pa je res?

Dragocena moč pisanja

Prebrala sem nekaj znanstvenih prispevkov z ugotovitvami, v čem je ključna razlika med pisanjem z roko in tipkanjem na tipkovnico. Na kratko delim razlago še s teboj.
Ob učenju pisane pisave ali katerih koli drugih znakov (pisava različnih jezikov, kemijski znaki, glasbeni simboli in podobno), ki jih z roko napišemo ali narišemo na podlago, se vzpostavljajo povsem drugačne nevronske povezave kot s tipkanjem po tipkovnici ali tablici. Preberi si nekaj ugotovitev:

  • Znanstveniki ugotavljajo, da je učenje pisanja eno od ključnih orodij za razvoj kognitivnih sposobnosti posameznika. Ob prostoročnem pisanju se v možganih aktivirajo različni predeli: predel za razmišljanje, predel za jezik in predel za delovni spomin (to je sistem za kratkoročno upravljanje z informacijami). Poleg tega pisanje še posebej pozitivno vpliva na razvoj kapacitete za optimalno učinkovitost, ki integrira tako kontrolo gibanja in razmišljanja hkrati. Ob pisanju na tipkovnico se aktivira bistveno manj možganskih funkcij.
  • Ob učenju pisanja se telo in možgani učijo številnih podrobnosti. Možgani morajo locirati vsako zapisano potezo glede na potezo, ki ji nato sledi, poleg tega se ob pisanju možgani sproti učijo in v spomin beležijo ustrezno velikost črk, naklon pisanja, moč pritiska na podlago in ves čas dobivajo sporočila o podrobnih značilnosti vsake črke.
  • Ko posameznik misel zapiše na papir, je čas pomnjenja veliko daljši kot če misli zapišemo na računalnik.
  • S pisanjem posameznik uri možgane v povezovanju vizualnih in taktilnih informacij ter razvija sposobnost fine motorike. Posameznik mora ob pisanju usmeriti več pozornosti na to, kako piše in kaj bo napisal, kot pri pisanju na tipkovnico.

Četudi se zdi, da pisanje sega v čas antike in ni več vrlina sodobnega časa, je lastnoročno pisanje veliko bolj ustvarjalno kot tipkanje. Raziskave kažejo, da pisanje na papir ustvarja več idej in spodbuja ustvarjalni proces pisanja ter razmišljanja. Zanimiva je ugotovitev, da so v raziskavi besedilo napisali hitreje, z več besedami in več zamislimi tisti, ki so pisali z roko (in tisti, ki so imeli na voljo računalnik).

Kombinacija je rešitev: pisanje z roko in uporaba sodobnih naprav

Res je tipkanje na tipkovnico in delo z vsemi sodobnimi napravami ogromen napredek, ki nam lahko prikrajša veliko časa in je nadvse učinkovito (na primer omogoča sprotno popravljanje besedila). Brez tovrstne tehnologije si ne znamo več predstavljati marsikaterega dela. Ravno zato te želim spomniti, da ima pisanje na papir številne prednosti in pomembne funkcije pri razvoju otroka in terapevtske učinke ob pisanju svojih misli in občutkov za mlade in odrasle. Poleg tega pri manifestiranju svojih želja vedno svoje cilje in želje zapišemo tudi z roko na papir, saj to dejanje ustvari povsem drugačno pot v možganih ter vibracijo ob pisanju kot neosebno tipkanje.

Danes je vsekakor več kot priročno in dobro poznati tudi (slepo) tipkanje in uporabiti vse prednosti, ki jih digitalna doba prinaša. A najprej naj se otrok dobro nauči dobro pisati, z vajo izboljšuje svoje kognitivne funkcije do te mere, da bo svoje dobre miselne spretnosti ter ustvarjalne veščine znal praktično in učinkovito uporabiti tudi na sodobnih napravah. Odrasel pa naj kdaj tipkovnico zamenja s pisanjem na prazen list papirja in se ponovno spomni na čare »antične veščine«.

 

Viri:

  • James, Karin H. an Atwood, Thea P. (2009). The role of sensorimotor learning in the perception of letter-like forms: Tracking the causes of neural specialization for letters.
  • Gwendoyn Bounds (2010). Forming Letters Is Key to Learning, Memory, Ideas. The Wall Street Journal.
  • James, K.H. and Engelhardt, L. (2013). The effects of handwriting experience on functional brain development in pre-literate children.
  • James, Karin H. (2017). The Importance of Handwriting Experience on the Development of the Literate Brain.