Posted on Leave a comment

KAJ PA ČE SI PODARIMO VEČ SKUPNIH TRENUTKOV?

Z nostalgijo in radostjo se spominjam svojega otroštva, ko smo se kot družina zbrali ob in po božični večerji, naslednje jutro še na božičnem zajtrku v širšem družinskem krogu ter naslednje popoldne na dišečem čaju pri drugih sorodnikih. Dnevi so potekali umirjeno, relativno sproščeno. Kot najstnici in v rosnih 20ih letih mi je bilo na obiskih včasih rahlo dolgčas (poslušala sem raznolike pogovore odraslih), včasih so se mi zdeli obiski predlogi, kasneje se imela občutek, da je obiskov (zame z majhnim/a otrokom/a) enostavno preveč. Dobro se spomnim družinske dinamike, nekaj pogovorov in tipičnih (ne preveč smešnih) šal, občutka, da se čas ustavi, domačnosti, vonja po prazničnih dobrotah, prebranih revij in časopisov, tudi obdarovanja. Moja mami se je vsako leto iskreno potrudila pripraviti tako kakšno malenkost kot tudi kakšno večje presenečenje, ki ga je za vsakega od nas skrbno zavila ter postavila pod božično drevesce. Velikokrat je sledilo veselje ali vsaj prijetno presenečenje, včasih pa tudi globoko razočaranje, saj na primer kakšen kos obleke ni bil ravno po mojem okusu. Ko sem še živela pod streho staršev in je bilo zame materialno poskrbljeno, sem darila cenila veliko manj kot zdaj, ko si sama služim svoj kruh. Zdaj sem (ponovno in) iskreno vesela tudi nogavic, saj se bolj zavedam, kako hitro se obrabljajo. Danes sem ob prejetih nogavicah resnično hvaležna, najprej ker imam nove nogavice, in dodatno ker mi je nekdo prihranil čas za nakup novih.

Zdaj imam svojo družino, kjer si želim med prazniki predvsem ohraniti občutek umirjenosti ter obdržati navado družinskih obiskov. Poleg tega želim v našem ožjem družinskem krogu praznični čas napolniti s skupnimi aktivnostmi in časom za nas. Zdaj, ko sta otroka še relativno majhna, bom nadaljevala z lanskoletnim poskusom družinskih aktivnosti v obliki adventnega koledarja. Če sklepam po svojih spominih iz otroštva, verjamem, da se bomo ne glede na (ne)zadovoljstvo s prejetimi darili tako v bližnji prihodnosti kot tudi čez mnoga leta z radostjo spominjali naših skupnih doživetij. Največ je vreden podarjeni čas, darila pa predstavljajo predvsem piko na i našega skupnega praznovanja.

Kartice Zimske iskrice sem pripravila v želji, da si kot družina med seboj podarimo skupni čas in v naša življenja vključimo (še) več nematerialnih pozornosti. Če si v zadregi, kaj podariti najbližjim, so Zimske iskrice ena od posebnih priložnosti za spodbujanje nematerialnih kvalitet. Podari sebi in svoji družini drugačen, tokrat res poseben december. Kot družina si vzemite več trenutkov samo za vas. Poiščite ideje, kaj lahko ustvarite skupaj z majhnimi stroški, ali še bolj priročno iz materialov, ki jih najdete doma ali naberete v naravi. Spregovorite o prijetnih spominih na lanskoletne praznične dni. Ob fotografijah osvežite družinske trenutke. Zaupajte si sanje in želje za naslednje leto. Povabim te, da nematerialne kvalitete postaviš v ospredje in praznikom povrneš prijetno družinsko razpoloženje.

Posted on Leave a comment

ČAS ZA PRISTNE TRENUTKE

Zimske iskrice so družinske kartice z aktivnostmi za zimske in praznične dni. So navdih in želja po bolj umirjenih, igrivih in povezanih družinskih trenutkih.

Ob prevetritvi družinskih vrednot in z željo po pozitivnem zgledu otrokoma sem se začela ponovno spraševati o pomenu posameznega praznika. Še posebej pri božičnih praznikih in rojstnih dneh sem želela na novo razumeti in začutiti njihov namen. Samo prevzeti navade iz svoje in moževe družine zame v nekem trenutku ni bilo dovolj. Želela sem vedeti, zakaj nekaj počnem, zakaj ohranjam določeno navado. Spraševala sem se, kaj je zame pomembno, katere vrednote, simbole in navade čutim v tem trenutku kot ključne za našo družino. Želela sem se osredotočiti na temeljno vrednoto, ki jo ves čas praznovanja (ne glede na zunanje okoliščine, predvsem potrošniško usmerjene družbe) ohranjam kot izhodišče, kot temelj.

Iskala sem način, kako združiti več vidikov doživljanja božiča. Krščanski vidik praznovanja Miklavža, božiča in Silvestra (in treh kraljev) mi je dokaj dobro poznan, saj je del mojega odraščanja in naše kulture. Pomene sem iskala tudi v razumevanju praznovanja naših davnih prednikov in starodavnih kultur, od  koder izhaja veliko božične simbolike, ki jo ohranjamo še danes. Kot tretji, a enako pomemben, je še osebni vidik, kaj ob praznovanju čutim, doživljam in kakšno sporočilo želim prenesti svojim otrokom? Božič sem prepoznala kot družinski praznik povezovanja in miru, navdihuje pa me tudi povezanost s cikličnostjo narave. Praznik je zame veliko bolj čaroben, če si kot družina vzamemo čas in se nanj pripravimo. Priprava na praznik predstavlja pot posameznika in družine, polno priložnosti za tiste iskrice, ki nas povezujejo in izpolnjujejo.

Ob naglici vsakdanjega življenja si želim pri praznovanju osredotočiti na tisto, kar je zame oz. za naju z možem res vredno. Želim se zavedati trenutka tukaj in zdaj. Si vzeti čas za trenutke z ljubljenimi osebami in s samo seboj. Za nekaj časa želim pozabiti na male obveznosti in velike načrte. Želim si dneve napolniti z notranjimi občutki povezanosti. Občutiti hvaležnost za točno to, kar imam in kar živim. Adventni koledar s kratkimi aktivnostmi za vsak dan vključuje točno to. Kot družina si vzamemo dragocen čas za nas in postavimo odličen temelj za prihajajoče leto.

Povabim te, da sam zase in v svoji družini odkriješ in podpiraš tiste navade, ki tebe in tvojo družino ohranjajo v dobrem razpoloženju in te radostijo. Povabim te, da praznikom dodaš osebni pomen, da se veseliš praznika na svoj način. Vsako leto znova imaš priložnost, da pričneš z novimi tradicijami ali obudiš in prenoviš stare navade. Vključi tiste aktivnosti, s katerimi ustvariš prijetno razpoloženje tako zase kot za druge. Ti trenutki se zapišejo v tvojem srcu in v srcih ljubljenih oseb. To so svetli spomini na skupna družinska praznovanja.