Posted on Leave a comment

3 skrivnosti za več intimnosti ali Je spolnost še vedno tabu tema?

Tudi ti hrepeniš po bližini in globlji intimnosti s svojim partnerjem?
Občutek imam, da na nek način vsi iščemo to bližino, za katero včasih niti ne vemo, kako jo opisati, še manj pa kako se ji zares približati. Približaš se ji lahko korak za korakom, a brez vsaj majhnih korakov spremembe ne bo. V resnici je veliko bolj enostavno kot se zdi na prvi pogled. V partnerskem odnosu, kjer je prisotno vsaj osnovno medsebojno spoštovanje, lahko nekaj skrivnosti še kako poglobi vajino intimnost.

Poglejmo najprej, kaj intimnost sploh je.
Intimnost je zame čudovita beseda, ki izraža še veliko več kot le intimno – ljubezensko – spolno povezavo z boljšo polovico. Intimnost se zlahka prebuja v iskrenem, zaupanja vrednem odnosu. Intimnost zajema tako občutke ugodja, pristnosti in domačnosti v prijetnem, ponavadi bolj zasebnem okolju kot tudi intimno – notranje doživljanje vseh svojih aspektov življenja, vključno z ranljivostjo in čustveno bolečino. O intimnih podrobnostih se pogovarjamo le z najboljšimi prijatelji/cami, intimen je lahko tudi prostor ali ambient. Dejstvo pa je, da se vse tančice intimnosti odstirajo tudi v spolnosti.

Spolnost je veliko več kot se zdi na prvi pogled in kar so nas  v 21. stoletju naučili družba, družina in mediji.
Spolnost ni samo seks v smislu izmenjave užitka (če do izmenjave užitka sploh pride). Niti ni namenjen zgolj reprodukciji. V spolnosti se na intimen, izjemno subtilen, in kadar si dovolimo tudi na ranljiv način srečata moški in ženska. Če pogledamo sam spolni akt, se ženska v zaupanju po varnem in ljubečem odnosu preda in odpre moškemu, ki vstopa vanjo. Ženska je v tem položaju izjemno ranljiva, moški pa pogosto to intimnost vzame za samoumevno. Zakaj je prišlo do tega, v tem trenutku pustimo ob strani.


Pa pojdimo še malo globlje.
Eno (naj)globljih ranljivosti kot je spolni odnos – ki je lahko izjemno lep, ljubeč, rahločuten in orgazmičen – si moški pogosto nevede prilasti z izjavami kot so »to mi pripada«, »poročena sva, to je najina dolžnost«, »dolžna si poskrbeti zame«. Tudi ženske pogosto čutijo ta pritisk in občutek dolžnosti, da morajo poskrbeti za svojega moškega ne glede na to kako se pri tem ona počuti!

Lahko je partnerski odnos povsem spoštljiv, tudi razumevajoč, a ženska vseeno zaradi vseh družbenih in družinskih vzorcev, nerealnih predstav o ljubezni in spolnosti, visokih pričakovanj do sebe (moram biti dobra/popolna žena) ne zmore biti iskrena do sebe in svojih senzacij, ko pride do spolnosti.

Ženska pogosto ne sliši svojega telesa, ki kliče na pomoč.
Njeno telo se lahko trese, morda čuti težo v prsih in težje diha, morda za čas spolnega odnosa »zbeži iz telesa« ali pa bi najraje odletela nekam stran in počakala, da mine, morda ob dotiku poželenja skrči vse mišice ali se celo postavi v obrambno držo. Noben od omenjenih načinov telesa ne sprošča, sprostitev – skupaj z medsebojnim zaupanjem – pa je ključna za intimno predanost v spolnem odnosu.

Ženska pogosto ne začuti svojih občutkov, ki pronicajo skozi telo.
Ob poželjivosti moškega in v spolnem odnosu se velikokrat sooča s sramom, občutkom krivde, prestrašenostjo, nesposobnostjo, gnusom, prezirom, studom, podrejanjem, zavračanjem lastnega užitka, ponižanjem, obupom, nemočjo, frigidnostjo, morda celo paniko in zaradi vsega skupaj še z zmedo in negotovostjo, kaj se sploh dogaja z njo in ali je vse to normalno? Vsi ti občutki niso posledica spolnosti same zase ali partnerskega odnosa per se. Ti občutki so že dolgo časa zakopani v njej, zbirala in hranila jih je od rojstva dalje, marsikatero izkušnjo je ponotranjila z mantro »to je normalno«, »jaz sem kriva«, »to je cena ljubezni«. Sem in tja jih je v različnih situacijah ponovno doživela, morda pa ima za seboj celo zlorabo.

Ženska v partnerskem odnosu z lahkoto presliši svoje telo in utiša svoje občutke na različne načine.
Na primer z zanimivo (pogosto ne povsem logično) razlago, s katero opravičuje svoj položaj. Opremljena z »racionalno« razlago – npr. da se vda spolnosti, ker to pa se le spodobi danes, kajne? ali »v imenu ljubezni bom ustregla za najino dobro« – se s cmokom v grlu poda v nov spolni odnos. Vsakič znova.
Ženska je iznajdljiva, zato najde veliko zanimivih načinov, ki ji pomagajo preživeti ali samo zdržati vso to neprijetnost. O iznajdljivih načinih prilagoditve bi verjetno lahko napisala samostojen prispevek.

Kaj se dogaja na moški strani, naj povejo moški.
Jaz izhajam iz svojih izkušenj in zgodb drugih žensk.
Verjamem pa, da bi bilo marsikateremu moškemu v veliko olajšanje in zelo zelo mar za svojo drago, če bi o vsem tem z njim spregovorila. Morda delček po delček. Morda je dobro, da ženska najprej pridobi nekaj jasnosti, pri čemer jo lahko podpre kakšna posebna prijateljica, terapevtka, coachinja. S pogovorom z nekom, ki razume njeno stisko, pridobi pogum, da opolnomočena spregovori o svoji ranljivosti s svojim dragim. Morda bi takrat spregovoril tudi on, prepričana sem, da tudi naši moški nosijo zanimive in ranljive zgodbe o spolnosti in življenju moškega v sodobnem svetu.

Tri skrivnosti, ki poglobijo vajin partnerski odnos, pa ti zaupam naslednjič.
Besede so prihajale same od sebe od začetka do konca, sledila sem toku navdiha in se odločila, da pustim naslov takšen kot je. Četudi ti nisem zaupala tistih skrivnosti, ki sem si jih napisala v osnutku.

Morda pa se prijaviš v spletni program Najini trenutki bližine, kjer Ana in Klavdija s teboj deliva mnogo več kot le tri skrivnosti – deliva znanje za opolnomočenje sebe znotraj partnerskega odnosa, kar globoko in na nežen način vpliva na poglobljen in povezan partnerski odnos.

Posted on Leave a comment

14 idej za družinsko sprostitev

Sprehod z baklami

Vedno znova ugotavljam, da otroci bolj kot nove igrače in obiskovanje glasnih prireditev potrebujejo nas – našo čuječo prisotnost in sproščeno skupno igro. Včasih kar pozabim, kako nas majhni trenutki sproščene igre povežejo in zbližajo. Se želiš tudi ti na igriv in lahkoten način s svojimi otroki sprostiti in zbližati? Želiš ustvariti čudovito (pred)praznično vzdušje? Iščeš ideje za nepozabne družinske trenutke – tiste, ki si jih otroci zapomnijo za vedno?

S teboj delim 14 idej za družinske »aktivnosti«, ki spodbujajo čuječnost, medsebojni pogovor, gibanje in skupni čas v naravi, hvaležnost, sprostitev in prijetno razpoloženje. Močno upam, da s kakšno od spodnjih idej na enostaven in lahkoten način tudi ti obogatiš vašo družinsko vzdušje.

Še več idej in navdiha najdeš v Zimskih iskricah – zimske iskrice so družinske kartice z aktivnostmi za jesensko-zimske in praznične dni. So navdih in želja po bolj umirjenih, igrivih in povezanih družinskih trenutkih. Ker je še posebej decembra običajno vsega dovolj – druženja s prijatelji, organiziranih aktivnosti, prireditev v vrtcih in šolah, zabav ter zanimivih dogodkov v mestih – za svojo družino raje izberem bolj umirjene aktivnosti.

En drugemu podarite masažo

Vsi vemo kako pozitivno masaža vpliva na naše telo, zato jo privoščimo sebi in otrokom čim večkrat! Masaža ima blagodejne učinke predvsem zaradi nežnosti in topline dotika. Dotik ima čarobno moč, saj daje občutek bližine, sprejetosti, zaupanja in negovanja.
V prijetnem ambientu drug drugemu podarite sproščujočo masažo. Vsak ima v sebi talent za božanje in masažo drugega. Po želji lahko svoj talent izpopolnite tako, da si v družinskem krogu ogledate video prispevek o masaži ter se naučite nekaj novih masažnih gibov. Novo znanje preizkusite kar takoj

Naj zadiši po piškotih ali pici

Kuhanje v prijetni družbi in ob spontanem pogovoru postane veliko več kot le priprava jedi. Družinsko ustvarjanje v kuhinji je čudovita priložnost za sodelovanje, medsebojno učenje in skupno zabavo. Skupaj pripravite testo za piškote in jih unikatno oblikujte vsak po svoje. Ali pa pripravite domače testo za pico, nato pa uskladite želje in naredite pico čisto po vašem izboru. Tisti, ki običajno pripravlja jedi v družini, naj tokrat predvsem pomaga in usmerja. Med pečenjem skupaj pospravite, nato pa si privoščite jedi, ki ste jo pripravili z veseljem in ljubeznijo.

Družinski objem

Kako radi se stisnemo en k drugemu. Objem nam daje občutek sproščenosti, varnosti in ljubljenosti. Kako zelo radi starši v objem ujamemo svojega otroka. V njegovem objemu začutimo posebno povezanost, otroško razigranost in radost. Objem tudi tolaži in zdravi. Je varen za žalostnega in razburjenega otroka. Vsi skupaj se povežite v sproščenem družinskem objemu. Da bo še bolj zabavno, ga na koncu ujemite še v objektiv in naredite nekaj družinskih selfijev.

Igrajte se »čirule čarule hokus pokus sim salabim«

Majhne otroke lahko presenetiš in razveseliš z najbolj preprostimi čarovniškimi triki, ki se jih lahko mimogrede naučiš preko spleta ali se jih spomniš iz svojega otroštva. Starejši otroci se lahko preizkusijo v čaranju sami in celi družini pripravijo pravo predstavo. Pričarajte si igrive družinske trenutke, polne heca in smeha!


Oglejte si družinske fotografije

Druzinska fotografija

Ob gledanju fotografij se spomnite na vse lepe trenutke, ki ste jih skupaj doživeli. Obujanje spominov zelo pozitivno vpliva na dobro počutje. Fotografije nas spodbudijo, da se razgovorimo ter ponovno nasmejemo skupnim dogodivščinam. Na računalniku si oglejte fotografije s počitnic ali družinskega izleta. Po želji lahko vsi skupaj izberete nekaj najboljših fotografij, jih razvijete ter obesite v vaš dom. Z galerijo družinskih fotografij lahko na preprost in ustvarjalen način polepšate in poživite svoj dom.

Posadite božično žito

Dokler nisem poznala ozadja sejanja božičnega žita, se mi je zdelo dejanje samo brez večjega pomena. Zadnje čase pa me nagovarjajo simbolni pomeni običajev naših prednikov, zato rada preberem pomen nekega običaja. S simboliko sejanja božičnega žita sem otrokoma posredovala tudi sporočilo o nematerialni plati praznovanja.
Običaj sejanja božične pšenice se je ohranil vse do danes. Značilen je za Portugalsko, južno Italijo in Hrvaško, tudi v Sloveniji je kar prisoten. Žito, ki ga posejemo na dan sv. Lucije (13. december), zraste do božiča in krasi božično mizo, kasneje pa ga postavimo pod smreko ali ob jasli. Pšenično žito predstavlja simbol plodnosti in novega življenja (ker so bo dan začel zopet daljšati). Prebujanje življenja v zrnju žita v dom prinaša radost, obilje in srečo. Pravijo, da uvelo pšenico vrnemo naravi, na primer tako da jo nastavimo pticam, da pšenico pojedo.

Igra po navodilih otroka

Mlajši otroci radi dajejo navodila, kako naj se igramo in vključimo v njihovo igro. Včasih nas odrasle njihova navodila in odločnost zmotijo, saj niso v skladu s tem, kar si mi predstavljamo, predvsem pa želimo igro odigrati po svoje. Za otrokov razvoj je zelo dobro, da upoštevamo njihovo samoiniciativnost in ideje tudi tako, da igro odigramo čisto po njihovih navodilih. Dajte otrokom prosto pot, naj si sami izberejo kaj in kako se boste vsi skupaj igrali.
Starejši otroci si lahko za celo družino izmislijo svojo (družabno ali doživljajsko) igro ali pa predlagajo katero od družabnih iger, ki jih imate doma. Morda želijo pripraviti nastop ali pokazati, kaj so na samem ustvarjali zadnje dni.

Družinski trenutki na prostem

Družinski trenutki so lahko preprosti in čudoviti hkrati. Tudi v mrzlih dneh se kdaj spomnite na skupni sprehod v naravi, ki sprošča in razgiba telo. Sprehod lahko z lovljenjem in s skrivanjem med drevesi postane bolj zanimiv in vzdušje bolj lahkotno. Med sprehodom si lahko pripovedujete izmišljene in skrivnostne zgodbe ali igrate uganke. Morda iz bližnjega hribčka ujamete še sončni zahod in skupni sprehod postane čarobno doživetje.


Družinska telovadba

Pogosto se tekom dneva pozabimo razmigati. Tokrat si privoščite čas za družinsko zabavno telovadbo. Vsak član družine pokaže vsaj eno vajo, ki jo nato vsi skupaj ponovite. Na koncu vse vaje združite v kratko gibalno sprostitev. Meni je družinska telovadba med najbolj zabavnimi aktivnostmi, saj smo skupaj ustvarjalni, aktivni in še nasmejemo se.

Sosedom polepšajte dan

Vsi radi preberemo pozitivne spodbude in lepe želje. V družinskem vzdušju jih lahko podarite na zelo enostaven način in tako presenetite vaše sosede ali obiskovalce mesta. Vsi skupaj se odpravite na kratek sprehod in v bližini doma s kredo na tla napišite božična sporočila za mimoidoče. Mlajši otroci naj narišejo praznične okraske in z risbo razveselijo tako otroke kot odrasle. Pričarajte praznično vzdušje zase in vaše sosede.

Čajanka

Čajanka je obred pitja čaja, ob katerem si vzamemo čas za sproščen pogovor in umirjeno druženje brez obveznosti. Povabite družinske prijatelje ali sorodnike na obisk in jim pripravite čajanko. K čaju dodajte manjše prigrizke, na primer domače piškote, tople vaflje, pečena jabolka ali hruške. Čajanka naj v družbi mlajših otrok vključuje tudi igro z njimi. Pri starejših otrocih pa bodite pozorni, da na čajanko povabite tudi družbo zanje ali jih vključite v pogovor odraslih.

Sprehod z baklami

Ko se stemni, je sprehod po gozdu ali travniku v soju bakel in z lučkami v roki izjemno doživetje tako za odrasle kot za manjše in starejše otroke. Zvečer se z baklami ali lučkami odpravite na sprehod v naravo, lahko tudi na vrh bližnjega hriba. Z mlajšimi otroki lahko bakle zapičite v zemljo in v krogu zapojete kakšno pesem ter zaplešete. S starejšimi otroki pa se lahko podate na daljši sprehod in si pripovedujete šale ali izmišljene zgodbe.

Igra senc

V zatemnjenem prostoru se poigrajte s svetlobo svetilke ter s sencami, ki jih ustvarite z roko ali predmeti. S svetilko lahko na steno rišemo različne like, ali z roko ustvarimo različne podobe. Ugibajte, kaj je prikazano na steni. S svetilkami raziskujte po prostoru, zaplešite z baterijskimi svetilkami, se igrajte skrivanje predmetov ali iščete skriti zaklad. Po želji lahko pripravite kratko predstavo kot pri senčnem gledališču.


Čas ena na ena

Starši si ponavadi redko vzamemo čas za druženje z otrokom »ena na ena«. Velikokrat smo vsi skupaj ali v družbi prijateljev in sorodnikov. Poleg tega se med gledanjem televizije, kuhanjem in opravki ne moremo posvetiti drugemu predano in sproščeno. Razmislite, kaj je tisto, kar bi otroka razveselilo, da počneta skupaj. Vsak od staršev naj si vzame nekaj časa samo zanj.

Posted on Leave a comment

KAJ PA ČE SI PODARIMO VEČ SKUPNIH TRENUTKOV?

Z nostalgijo in radostjo se spominjam svojega otroštva, ko smo se kot družina zbrali ob in po božični večerji, naslednje jutro še na božičnem zajtrku v širšem družinskem krogu ter naslednje popoldne na dišečem čaju pri drugih sorodnikih. Dnevi so potekali umirjeno, relativno sproščeno. Kot najstnici in v rosnih 20ih letih mi je bilo na obiskih včasih rahlo dolgčas (poslušala sem raznolike pogovore odraslih), včasih so se mi zdeli obiski predlogi, kasneje se imela občutek, da je obiskov (zame z majhnim/a otrokom/a) enostavno preveč. Dobro se spomnim družinske dinamike, nekaj pogovorov in tipičnih (ne preveč smešnih) šal, občutka, da se čas ustavi, domačnosti, vonja po prazničnih dobrotah, prebranih revij in časopisov, tudi obdarovanja. Moja mami se je vsako leto iskreno potrudila pripraviti tako kakšno malenkost kot tudi kakšno večje presenečenje, ki ga je za vsakega od nas skrbno zavila ter postavila pod božično drevesce. Velikokrat je sledilo veselje ali vsaj prijetno presenečenje, včasih pa tudi globoko razočaranje, saj na primer kakšen kos obleke ni bil ravno po mojem okusu. Ko sem še živela pod streho staršev in je bilo zame materialno poskrbljeno, sem darila cenila veliko manj kot zdaj, ko si sama služim svoj kruh. Zdaj sem (ponovno in) iskreno vesela tudi nogavic, saj se bolj zavedam, kako hitro se obrabljajo. Danes sem ob prejetih nogavicah resnično hvaležna, najprej ker imam nove nogavice, in dodatno ker mi je nekdo prihranil čas za nakup novih.

Zdaj imam svojo družino, kjer si želim med prazniki predvsem ohraniti občutek umirjenosti ter obdržati navado družinskih obiskov. Poleg tega želim v našem ožjem družinskem krogu praznični čas napolniti s skupnimi aktivnostmi in časom za nas. Zdaj, ko sta otroka še relativno majhna, bom nadaljevala z lanskoletnim poskusom družinskih aktivnosti v obliki adventnega koledarja. Če sklepam po svojih spominih iz otroštva, verjamem, da se bomo ne glede na (ne)zadovoljstvo s prejetimi darili tako v bližnji prihodnosti kot tudi čez mnoga leta z radostjo spominjali naših skupnih doživetij. Največ je vreden podarjeni čas, darila pa predstavljajo predvsem piko na i našega skupnega praznovanja.

Kartice Zimske iskrice sem pripravila v želji, da si kot družina med seboj podarimo skupni čas in v naša življenja vključimo (še) več nematerialnih pozornosti. Če si v zadregi, kaj podariti najbližjim, so Zimske iskrice ena od posebnih priložnosti za spodbujanje nematerialnih kvalitet. Podari sebi in svoji družini drugačen, tokrat res poseben december. Kot družina si vzemite več trenutkov samo za vas. Poiščite ideje, kaj lahko ustvarite skupaj z majhnimi stroški, ali še bolj priročno iz materialov, ki jih najdete doma ali naberete v naravi. Spregovorite o prijetnih spominih na lanskoletne praznične dni. Ob fotografijah osvežite družinske trenutke. Zaupajte si sanje in želje za naslednje leto. Povabim te, da nematerialne kvalitete postaviš v ospredje in praznikom povrneš prijetno družinsko razpoloženje.

Posted on Leave a comment

ČAS ZA PRISTNE TRENUTKE

Zimske iskrice so družinske kartice z aktivnostmi za zimske in praznične dni. So navdih in želja po bolj umirjenih, igrivih in povezanih družinskih trenutkih.

Ob prevetritvi družinskih vrednot in z željo po pozitivnem zgledu otrokoma sem se začela ponovno spraševati o pomenu posameznega praznika. Še posebej pri božičnih praznikih in rojstnih dneh sem želela na novo razumeti in začutiti njihov namen. Samo prevzeti navade iz svoje in moževe družine zame v nekem trenutku ni bilo dovolj. Želela sem vedeti, zakaj nekaj počnem, zakaj ohranjam določeno navado. Spraševala sem se, kaj je zame pomembno, katere vrednote, simbole in navade čutim v tem trenutku kot ključne za našo družino. Želela sem se osredotočiti na temeljno vrednoto, ki jo ves čas praznovanja (ne glede na zunanje okoliščine, predvsem potrošniško usmerjene družbe) ohranjam kot izhodišče, kot temelj.

Iskala sem način, kako združiti več vidikov doživljanja božiča. Krščanski vidik praznovanja Miklavža, božiča in Silvestra (in treh kraljev) mi je dokaj dobro poznan, saj je del mojega odraščanja in naše kulture. Pomene sem iskala tudi v razumevanju praznovanja naših davnih prednikov in starodavnih kultur, od  koder izhaja veliko božične simbolike, ki jo ohranjamo še danes. Kot tretji, a enako pomemben, je še osebni vidik, kaj ob praznovanju čutim, doživljam in kakšno sporočilo želim prenesti svojim otrokom? Božič sem prepoznala kot družinski praznik povezovanja in miru, navdihuje pa me tudi povezanost s cikličnostjo narave. Praznik je zame veliko bolj čaroben, če si kot družina vzamemo čas in se nanj pripravimo. Priprava na praznik predstavlja pot posameznika in družine, polno priložnosti za tiste iskrice, ki nas povezujejo in izpolnjujejo.

Ob naglici vsakdanjega življenja si želim pri praznovanju osredotočiti na tisto, kar je zame oz. za naju z možem res vredno. Želim se zavedati trenutka tukaj in zdaj. Si vzeti čas za trenutke z ljubljenimi osebami in s samo seboj. Za nekaj časa želim pozabiti na male obveznosti in velike načrte. Želim si dneve napolniti z notranjimi občutki povezanosti. Občutiti hvaležnost za točno to, kar imam in kar živim. Adventni koledar s kratkimi aktivnostmi za vsak dan vključuje točno to. Kot družina si vzamemo dragocen čas za nas in postavimo odličen temelj za prihajajoče leto.

Povabim te, da sam zase in v svoji družini odkriješ in podpiraš tiste navade, ki tebe in tvojo družino ohranjajo v dobrem razpoloženju in te radostijo. Povabim te, da praznikom dodaš osebni pomen, da se veseliš praznika na svoj način. Vsako leto znova imaš priložnost, da pričneš z novimi tradicijami ali obudiš in prenoviš stare navade. Vključi tiste aktivnosti, s katerimi ustvariš prijetno razpoloženje tako zase kot za druge. Ti trenutki se zapišejo v tvojem srcu in v srcih ljubljenih oseb. To so svetli spomini na skupna družinska praznovanja.