Posted on Leave a comment

Očitek ločuje, hvaležnost povezuje

Morda svojih želja, prioritet, občutkov ali predstav nista navajena izražati, saj vaju tega družina ali družba nista naučili. A ravno jasna in odkrita komunikacija o počutju in pričakovanjih je tista, ki vaju lahko popelje do večje pristnosti in medsebojnega razumevanja. Naučita se prositi za to, kar potrebujeta zase in kar bi rada prejela drug od drugega, saj partner skritih misli nikoli ne bo znal zares prebrati. Vsak zase prepoznajta svoje potrebe in si izrazita želje in občutke, tudi tiste najbolj skrite. S skupnimi močmi lahko izraženo željo uresničita, medtem ko neizražena hrepenenja in pričakovanja ostanejo le ideja v vajinih mislih. Vsak, tudi najboljši duet potrebuje nekaj vaje, da izpopolni svoj talent. Z upoštevanjem spodnjih nasvetov se lahko izboljšata v bolj spoštljivi in iskreni komunikaciji.

Občutki štejejo enako ali celo več kot mnenje

Drug drugemu sporočajta tako svoje misli kot svoje občutke. Verjetno pogosto razlagata, kaj razmišljata in kakšno mnenje imata o različnih stvareh. Malo redkeje pa se morda opogumita, da bi spregovorila o tem, kako se počutita. Vsi občutki vedno pripadajo vsakemu od vaju, saj edino vidva vesta, kako se počutita v svoji koži. Nihče ne more zanikati občutkov drugega, medtem ko lahko mislim in idejam z argumenti vedno nasprotujeta.

Primer: Kupujeva stanovanje. Stanovanje ima točno to, kar sva si zamislila. A imam problem, da se v stanovanju ne počutim dobro. Kljub vsem tehtnim in logičnim razlogom, zakaj je to stanovanje več kot primerno za naju, se ves čas spogledujem tudi s svojimi občutki, ki mi pravijo, da naj kljub odlični priložnosti poiščeva drugo rešitev.

Nihče ne zna brati misli

Redno sporočajta svoje želje, potrebe in sanje. Nihče od vaju ne more vedeti, kaj drugi razmišlja, čuti in doživlja, če si o tem ne pripovedujeta jasno in odkrito. Nerazumevanje vodi v razočaranje, zato naj vaju vsako novo razočaranje uči in spodbuja, da naslednjič svoje želje izrazita še bolj razumljivo.

Primer: Približuje se Valentinovo, ki mi sicer ne pomeni veliko, a mimogrede družbena pričakovanja in ves pomp vplivajo na moje želje. Teh želja se ne zavedam vse dokler ne pride dan D – Valentinovo. Ob koncu dneva vidim upad svojega razpoloženja – več kot očitno sem razočarana, da nisem prejela nobene pozornosti (ali da nisem prejela točno tiste vrste pozornosti, ki sem si jo predstavljala). Moja boljša polovica nikakor ni mogla predvideti, da si želim šopek ali masažo ali prebrati katerokoli drugo predstavo, ki sem jo ustvarila v svojih mislih.

Izrazi svoje počutje, namesto da iščeš krivca

Pri spoštljivi medsebojni komunikaciji bodita pozorna ne le na vsebino, ampak tudi na način, kako drug drugemu podata svoje misli in notranje občutke. V pogovoru opisujta, kako se počutita in kaj potrebujeta, namesto da se vrtita v začaranem krogu obtoževanja. En od načinov izražanja svojega počutja, ki nadomesti obtožbo »Ti si naredil/a /…/«, je uporaba izraza »Jaz čutim /…/«.

Primer: Moj dragi pride domov veliko kasneje kot sva bila dogovorjena. Jezna sem, ker zaradi zamude nisem uspela pravočasno priti na svojo tedensko vadbo joge (s svojo zamudo sem zmotila mir v dvorani). Namesto, da se vsa sitna v jezi spravim da moža s stavki »Spet si zamudil.«, »Prišel si čisto prepozno.«, »Sploh ne vem, kaj naj zdaj naredim.«, »Ti si kriv, da spet zamujam.« … mu jasno povem, kako se počutim zaradi njegovega zamujanja: »Jezna sem, ker si zamudil.«, »Obupno se počutim, ko zmotim uvodno meditacijo v dvorani.« in podobno.

Ali lahko kljub nestrinjanju živita skupaj?

Med konfliktom se vprašajta, ali je bolj pomembno vztrajati pri svojem stališču ali ohraniti ljubezen v vajinem odnosu. Dejstvo je, da imamo različne izkušnje in poglede na življenje, a ni nujno, da nas različnost ovira na poti do medsebojne povezanosti in spoštovanja. Boj za »moj prav« vaju ločuje; hkrati pa se pogosto zgodi, da imata v resnici prav oba, saj na situacijo vsak od vaju gleda skozi oči svoje realnosti.

Primer: Tipičen primer nestrinjanja je izbira določene politične opcije ali verske pripadnosti. Dejstvo je, da se lahko kljub nestrinjanju glede življenjskega nazora lahko partnerja povežeta in živita skupaj ter vzgajata otroke. Bolj kot dokazovanje, kdo ima prav in zakaj, je ključno spoštovanje drugačnosti in razlik med njima.

Vsak dan pohvali svojega partnerja

Pozitivna komunikacija prebuja dobro počutje in medsebojno zaupanje ter postavi trdne temelje za uspešno reševanje konfliktnih situacij. Zavestno se osredotočita na pozitivno komunikacijo in deljenje pohval. Poudarita kvalitete drug drugega. Večkrat si odgovorita na naslednja vprašanja in se pohvalita:

  • Kaj mi je pri partnerju všeč?
  • Pri čem se je danes dobro odrezal?
  • Kaj mu gre dobro od rok?

Primer: Mož nekaj naredi dobro. Niti ni potrebe, da naredi idealno ali popolno. Za pohvalo je dovolj, da je nekaj naredil dobro. Opazim, da mož dobro poskrbi za najina otroka, kar mu povem osebno ali ga pohvalim kar pred otroki in rečem »tvoj oči je najboljši oči na svetu«. In to tudi resno mislim, še bolj pa občutim srečo in hvaležnost ob pogledu, ko mož skrbi za najina otroka.

Več nasvetov in idej za globljo povezanost, bolj jasno komunikacijo, predvsem pa za več občutka ljubezni in veselja, prejmeš v knjigi za pare Ujeti trenutki.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja