Posted on Leave a comment

Raje pišeš ali tipkaš?

Kot grafolog, ki se dnevno ukvarja s pisavami in prevaja zapisane črke v jezik psihologije, te želim spomniti na dejstvo, da je učenje pisanja v šoli in pisanje samo (tudi v odrasli dobi) vedno tesno povezano z razvojem številnih možganskih funkcij ali ohranjanjem le teh. Poleg tega zapisovanje svojih ciljev in misli ponuja pozitivne terapevtske učinke, spodbuja našo ustvarjalnost in predstavlja nas same. Pa vendar se danes marsikdo spotakne ob dejstvo, da je pisanje na tipkovnico veliko hitrejše in bolj priročno. Pa je res?

Dragocena moč pisanja

Prebrala sem nekaj znanstvenih prispevkov z ugotovitvami, v čem je ključna razlika med pisanjem z roko in tipkanjem na tipkovnico. Na kratko delim razlago še s teboj.
Ob učenju pisane pisave ali katerih koli drugih znakov (pisava različnih jezikov, kemijski znaki, glasbeni simboli in podobno), ki jih z roko napišemo ali narišemo na podlago, se vzpostavljajo povsem drugačne nevronske povezave kot s tipkanjem po tipkovnici ali tablici. Preberi si nekaj ugotovitev:

  • Znanstveniki ugotavljajo, da je učenje pisanja eno od ključnih orodij za razvoj kognitivnih sposobnosti posameznika. Ob prostoročnem pisanju se v možganih aktivirajo različni predeli: predel za razmišljanje, predel za jezik in predel za delovni spomin (to je sistem za kratkoročno upravljanje z informacijami). Poleg tega pisanje še posebej pozitivno vpliva na razvoj kapacitete za optimalno učinkovitost, ki integrira tako kontrolo gibanja in razmišljanja hkrati. Ob pisanju na tipkovnico se aktivira bistveno manj možganskih funkcij.
  • Ob učenju pisanja se telo in možgani učijo številnih podrobnosti. Možgani morajo locirati vsako zapisano potezo glede na potezo, ki ji nato sledi, poleg tega se ob pisanju možgani sproti učijo in v spomin beležijo ustrezno velikost črk, naklon pisanja, moč pritiska na podlago in ves čas dobivajo sporočila o podrobnih značilnosti vsake črke.
  • Ko posameznik misel zapiše na papir, je čas pomnjenja veliko daljši kot če misli zapišemo na računalnik.
  • S pisanjem posameznik uri možgane v povezovanju vizualnih in taktilnih informacij ter razvija sposobnost fine motorike. Posameznik mora ob pisanju usmeriti več pozornosti na to, kako piše in kaj bo napisal, kot pri pisanju na tipkovnico.

Četudi se zdi, da pisanje sega v čas antike in ni več vrlina sodobnega časa, je lastnoročno pisanje veliko bolj ustvarjalno kot tipkanje. Raziskave kažejo, da pisanje na papir ustvarja več idej in spodbuja ustvarjalni proces pisanja ter razmišljanja. Zanimiva je ugotovitev, da so v raziskavi besedilo napisali hitreje, z več besedami in več zamislimi tisti, ki so pisali z roko (in tisti, ki so imeli na voljo računalnik).

Kombinacija je rešitev: pisanje z roko in uporaba sodobnih naprav

Res je tipkanje na tipkovnico in delo z vsemi sodobnimi napravami ogromen napredek, ki nam lahko prikrajša veliko časa in je nadvse učinkovito (na primer omogoča sprotno popravljanje besedila). Brez tovrstne tehnologije si ne znamo več predstavljati marsikaterega dela. Ravno zato te želim spomniti, da ima pisanje na papir številne prednosti in pomembne funkcije pri razvoju otroka in terapevtske učinke ob pisanju svojih misli in občutkov za mlade in odrasle. Poleg tega pri manifestiranju svojih želja vedno svoje cilje in želje zapišemo tudi z roko na papir, saj to dejanje ustvari povsem drugačno pot v možganih ter vibracijo ob pisanju kot neosebno tipkanje.

Danes je vsekakor več kot priročno in dobro poznati tudi (slepo) tipkanje in uporabiti vse prednosti, ki jih digitalna doba prinaša. A najprej naj se otrok dobro nauči dobro pisati, z vajo izboljšuje svoje kognitivne funkcije do te mere, da bo svoje dobre miselne spretnosti ter ustvarjalne veščine znal praktično in učinkovito uporabiti tudi na sodobnih napravah. Odrasel pa naj kdaj tipkovnico zamenja s pisanjem na prazen list papirja in se ponovno spomni na čare »antične veščine«.

 

Viri:

  • James, Karin H. an Atwood, Thea P. (2009). The role of sensorimotor learning in the perception of letter-like forms: Tracking the causes of neural specialization for letters.
  • Gwendoyn Bounds (2010). Forming Letters Is Key to Learning, Memory, Ideas. The Wall Street Journal.
  • James, K.H. and Engelhardt, L. (2013). The effects of handwriting experience on functional brain development in pre-literate children.
  • James, Karin H. (2017). The Importance of Handwriting Experience on the Development of the Literate Brain.
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja