Posted on Leave a comment

Raziskovalci so prepričani v svoj prav

Grafološka analiza

Koti v zgornjem delu črk m in n (tudi r in h) kažejo na raziskovalno mišljenje. Črki m in n nista več zapisani po šolsko (z arkado oz. lokom), tako da vrh ni več zaobljen, ampak oster – kot žaga, igla ali kot.

Glede na ostrino kota lahko opazimo ali gre za pravo preiskovalno naravo osebe ali bolj za njeno radovednost.

  • Pravi raziskovalni tip mišljenja se kaže v pisavi, kjer je prisotno veliko ostrih kotov pri m, n, r in h (zgornja vrstica). Bolj kot je kot zgoraj oster (ozek), bolj ostro je mišljenje, večja je globina in prodornost iskanja znanja, večja je učinkovitost in moč raziskovalnega mišljenja.
  • Spodnja vrstica prikazuje primer, ko so koti zgoraj manj ostri oz. širši, takrat je moč raziskovanja in poglabljanja manjša. Gre za osebo, ki raziskuje manj natančno, manj obsežno in bolj površinsko, saj je njena motivacija za raziskovanje predvsem radovednost (razlaga v zadnjem odstavku).
Raziskovalno mišljenje izražajo koti v zgornjem delu črk m, n, r ali h.

Grafolog opazuje še višino potez pri črkah m, n, r in h, vendar za celotno razumevanje tega miselnega procesa ta informacija ni ključna. Višina potez nam pove, ali se oseba posveča bolj vsakodnevnih situacijam in splošnim dejstvom ali jo zanimajo tudi še neraziskane in nepoznane teme.

Prodorno raziskovanje

Bolj kot je v pisavi prisotno raziskovalno mišljenje, težje je osebo prepričati v drugačno mnenje. Situacije in delovna področja želi raziskati z vseh zornih kotov, po možnosti iz verodostojnih in raznolikih virov.
Narava takšne osebe je, da potrebuje in želi stvari doživeti na svoji koži, jih preučiti z lastnim raziskovanjem in doživljanjem (in to jo izjemno veseli), zato težko verjame izkušnjam in dognanjem drugih. Izkušnje in dognanja drugih vzame kot vir za nadaljnje raziskovanje, pri čemer jih vedno ovrednoti sama in ne vzame za samoumevne.

Kadar osebo nekaj zanima, se želi o tem naučiti čim več (pogosto jo zanima veliko različnih stvari). Nenehno išče nove vire in širi svoje znanje. Preučevanje jo radosti in »nahrani«; je ne utruja, ampak ji daje zagon in voljo. Takšna oseba lahko ostane v vlogi študenta oz. učenca vse življenje, bodisi da nadgrajuje svoje akademsko izobrazbo, bodisi da se ves čas vključuje v nove (izobraževalne ali izkustvene) programe, prebere večje število knjig ali člankov ali se izpopolnjuje na poklicnem področju. Običajno se uči brez večjega truda in napora.
Kadar pisava izraža raziskovanje v globino (in ne le površno), lahko postane oseba dobra poznavalka oz. strokovnjak posameznega področja. Njeno razmišljanje je kljub številnim informacijam, doživetjem in občutkom hitro in prodorno (čas ji vzame predvsem čas za raziskovanje, ne za razumevanje informacij in umeščanje v obstoječe znanje). Nove situacije in nove ideje hitro razume. Zanjo je značilna miselna prodornost in želja po uresničitvi številnih interesov.

Oseba izbira intelektualne izzive

Oseba ima rada intelektualne izzive in druženja, kjer lahko deli svoje znanje in izkušnje. Rutina in enoličnost jo hitro dolgočasita, zato ima raje raznolikost in zanimive, razgledane sogovornike. Ljudje, ki slepo zaupajo (splošno sprejetim) informacijam, ji niso blizu.
Osebi vsakdanji pogovor ali površinsko klepetanje ni preveč v izziv, pogovori o vsakdanjih stvareh in opravkih jo hitro dolgočasijo ali so ji celo brezvezni. V takšnih situacijah je bolj redkobesedna. Ko tema nanese na njena močna področja in osebne interese, pa se hitro razgovori in v pogovorih z veseljem sodeluje.

Oseba sama sebi postavlja relativno visoke intelektualne izzive in standarde, zato ceni in se rada druži z intelektualno bistrimi in iznajdljivimi ljudmi, s katerimi si lahko izmenjuje informacije na podobnem intelektualnem nivoju. Srečna je, ko spozna nekoga, ki ga zanimajo enake stvari kot njo. Ceni in veseli se, če kdo širi njeno znanje dalje.

Puščice prikazujejo kotno oblikovane črke m, n in h. Gre za raziskovalni miselni proces.

Prednosti in pomanjkljivosti

Prednosti raziskovalnega pristopa so, da se oseba uči hitro in z veseljem preučuje različne pojave. Pri svojem delu je premišljena in običajno počaka (premisli) preden reagira. Ponavadi se stvari loti (ali odloči) šele po tem ko preuči temelje in predhodno zbere dovolj potrebnega znanja. Tudi ko iz vseh zbranih podatkov že oblikuje svoje mnenje, običajno še vedno nadaljuje z raziskovanjem tega področja, saj morda najde še kaj, česar še ne pozna ali pa najde nove poglede in (proti)argumente. Velikokrat je preučevanje vrlina, kadar pa so potrebne zelo hitre odločitve, je ta miselni pristop manj učinkovit. Ena od pomanjkljivosti tega pristopa je, da oseba redko preneha z raziskovanjem. Pogosto preučuje tudi tisto, kar v resnici že ve. Včasih je zanjo dobro, da se zavestno ustavi in iz že zbranih informacij napravi zaključke in sprejme odločitve – ki bi bile verjetno dovolj ali enako dobre kot če bi oseba še naprej raziskovala.
Oseba je pogosto disciplinirana, lahko tudi stroga in zahtevna, prepričana v svoj prav in nezmotljivost. V medosebnih odnosih se oseba večkrat zapleta v nikoli končane konflikte (npr. s sodelavci ali sorodniki), še posebej če ji sogovornik ugovarja ali nasprotuje. V medosebnih odnosih si želi svoje znanje deliti z drugimi, od sogovornika pa pogosto pričakuje, da v pogovorih prisluhne njenim razlagam in podrobnostim ter sledi njenim navodilom. V intimnem odnosu oseba potrebuje več dokazov(anja), zakaj jo ima partner rad, zelo možno je, da ji prijajo pohvale.

Vedoželjnost in radovednost

V primeru plitvih in širokih kotnih potez črk m in n ima oseba dober potencial in primerne sposobnosti za raziskovanje, vendar ni nujno, da jih v polnosti izkoristi in uporabi. Pogosto jo vodi radovednost, a se redko poglobi tako globoko kot je sicer sposobna. Oseba se ne odloči raziskati vseh možnosti in poiskati več različnih virov informacij. Oseba tudi nima velike potrebe po tem, da vse doživi sama ter da pride do lastnih zaključkov, ampak prevzame tudi ugotovitve in zaključke drugih (uveljavljenih avtoritet) ter gradi na podlagi njihovega znanja. Običajno se hitro zadovolji s prvimi informacijami, ki jih najde in so lahko dosegljive.
Za raziskovanje se odloči kadar jo neko področje zelo zanima ter predvsem če oceni, da lahko pridobljene podatke uporabi relativno kmalu in z določenim namenom. Kadar je prisoten primeren interes, pa situacijo ali področje tudi bolj podrobno razišče.




Naslovna fotografija by Živa Časar Sluga (Alivepine Creative Studio). Živa izraža svojo umetniško nadarjenost s sodobno kaligrafijo in prefinjenim občutkom za fotografijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja