Posted on Leave a comment

KAJ PA ČE SI PODARIMO VEČ SKUPNIH TRENUTKOV?

Z nostalgijo in radostjo se spominjam svojega otroštva, ko smo se kot družina zbrali ob in po božični večerji, naslednje jutro še na božičnem zajtrku v širšem družinskem krogu ter naslednje popoldne na dišečem čaju pri drugih sorodnikih. Dnevi so potekali umirjeno, relativno sproščeno. Kot najstnici in v rosnih 20ih letih mi je bilo na obiskih včasih rahlo dolgčas (poslušala sem raznolike pogovore odraslih), včasih so se mi zdeli obiski predlogi, kasneje se imela občutek, da je obiskov (zame z majhnim/a otrokom/a) enostavno preveč. Dobro se spomnim družinske dinamike, nekaj pogovorov in tipičnih (ne preveč smešnih) šal, občutka, da se čas ustavi, domačnosti, vonja po prazničnih dobrotah, prebranih revij in časopisov, tudi obdarovanja. Moja mami se je vsako leto iskreno potrudila pripraviti tako kakšno malenkost kot tudi kakšno večje presenečenje, ki ga je za vsakega od nas skrbno zavila ter postavila pod božično drevesce. Velikokrat je sledilo veselje ali vsaj prijetno presenečenje, včasih pa tudi globoko razočaranje, saj na primer kakšen kos obleke ni bil ravno po mojem okusu. Ko sem še živela pod streho staršev in je bilo zame materialno poskrbljeno, sem darila cenila veliko manj kot zdaj, ko si sama služim svoj kruh. Zdaj sem (ponovno in) iskreno vesela tudi nogavic, saj se bolj zavedam, kako hitro se obrabljajo. Danes sem ob prejetih nogavicah resnično hvaležna, najprej ker imam nove nogavice, in dodatno ker mi je nekdo prihranil čas za nakup novih.

Zdaj imam svojo družino, kjer si želim med prazniki predvsem ohraniti občutek umirjenosti ter obdržati navado družinskih obiskov. Poleg tega želim v našem ožjem družinskem krogu praznični čas napolniti s skupnimi aktivnostmi in časom za nas. Zdaj, ko sta otroka še relativno majhna, bom nadaljevala z lanskoletnim poskusom družinskih aktivnosti v obliki adventnega koledarja. Če sklepam po svojih spominih iz otroštva, verjamem, da se bomo ne glede na (ne)zadovoljstvo s prejetimi darili tako v bližnji prihodnosti kot tudi čez mnoga leta z radostjo spominjali naših skupnih doživetij. Največ je vreden podarjeni čas, darila pa predstavljajo predvsem piko na i našega skupnega praznovanja.

Kartice Zimske iskrice sem pripravila v želji, da si kot družina med seboj podarimo skupni čas in v naša življenja vključimo (še) več nematerialnih pozornosti. Če si v zadregi, kaj podariti najbližjim, so Zimske iskrice ena od posebnih priložnosti za spodbujanje nematerialnih kvalitet. Podari sebi in svoji družini drugačen, tokrat res poseben december. Kot družina si vzemite več trenutkov samo za vas. Poiščite ideje, kaj lahko ustvarite skupaj z majhnimi stroški, ali še bolj priročno iz materialov, ki jih najdete doma ali naberete v naravi. Spregovorite o prijetnih spominih na lanskoletne praznične dni. Ob fotografijah osvežite družinske trenutke. Zaupajte si sanje in želje za naslednje leto. Povabim te, da nematerialne kvalitete postaviš v ospredje in praznikom povrneš prijetno družinsko razpoloženje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja